NIJZ opozarja, da podnebne spremembe prinašajo pogostejša, daljša in intenzivnejša obdobja vročih dni. Po ugotovitvah poročila Lancet Countdown Europe 2026 se je število smrti zaradi vročine povečalo v skoraj vseh vključenih evropskih državah, in sicer za 99,6 odstotka. Hujši vročinski valovi poleg tega pomenijo večjo verjetnost za dehidracijo, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico in vročinsko kap. Še posebej ranljivi so starejši, otroci, nosečnice, kronični bolniki in ljudje, ki jemljejo določena zdravila.
Varno poletje
Pri Lekarniški zbornici Slovenije zato poudarjajo, da je za varno poletje pomembna pravočasna in premišljena zaščita. Sončne opekline, dehidracija in reakcije po pikih insektov so med pogostimi poletnimi nevšečnostmi, ki jih lahko z ustreznimi ukrepi pogosto preprečimo ali vsaj omilimo.
Zaščita kože pred soncem je eden najpomembnejših preventivnih ukrepov v poletnem času. Pretirana izpostavljenost ultravijoličnim žarkom lahko povzroči sončne opekline, prezgodnje staranje kože in dolgoročno poveča tveganje za nastanek kožnega raka. Zato je priporočljivo uporabljati kakovostne izdelke za zaščito pred soncem z zaščitnim faktorjem najmanj 30, pri otrocih, svetlopoltih osebah in ljudeh z občutljivo kožo pa je primernejša najvišja zaščita s faktorjem 50. Kremo je treba nanesti v zadostni količini približno pol ure pred izpostavljanjem soncu in nanos redno obnavljati, zlasti po kopanju, potenju ali brisanju z brisačo.
»Sonce ima za naše počutje in zdravje tudi pozitivne učinke, vendar le, če se mu izpostavljamo odgovorno. Zaščitna krema ni namenjena temu, da bi lahko bili na soncu ves dan, temveč je le eden od ukrepov zaščite. Enako pomembni so senca, primerna oblačila, pokrivala, sončna očala in izogibanje neposrednemu soncu v delu dneva, ko je UV-sevanje najmočnejše. V lekarni vam lahko farmacevti pomagamo pri izbiri ustreznega izdelka glede na tip kože, starost, zdravstveno stanje in načrtovane aktivnosti,« poudarja mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Posebna previdnost velja pri otrocih, starejših, nosečnicah in ljudeh s kroničnimi boleznimi. Otroška koža je tanjša in občutljivejša, zato morajo biti otroci pred soncem še posebej dobro zaščiteni. Dojenčkov in majhnih otrok ne izpostavljamo neposrednemu soncu, pri starejših otrocih pa poskrbimo za zaščitna oblačila, pokrivala, senco in izdelke z visokim zaščitnim faktorjem.
V vročini ne čakajmo na žejo
Poleg zaščite pred soncem je v vročih dneh ključna tudi hidracija. Visoke temperature, telesne aktivnosti, potenje in zadrževanje na soncu povečajo izgubo tekočine in mineralov. Dehidracija se lahko kaže kot žeja, suha usta, glavobol, utrujenost, omotica, temnejši urin ali redkejše uriniranje. Pri hujših oblikah se lahko razvijejo vročinska izčrpanost, zmedenost, pospešen srčni utrip ali celo toplotna kap, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
»Najboljša izbira za žejo je voda, ob večjem potenju pa je pomembno tudi nadomeščanje izgubljenih mineralov. Posebej pozorni moramo biti pri starejših, ki imajo pogosto slabši občutek za žejo, pri majhnih otrocih in pri vseh, ki jemljejo določena zdravila ali imajo kronične bolezni. V lekarni pacientom svetujemo tudi, kako ravnati v primeru večjih izgub tekočine, prebavnih težav ali izrazitega potenja glede na zdravje in počutje posameznika,« dodaja Darja Potočnik Benčič.
V poletnih dneh je priporočljivo piti redno, še preden občutimo močno žejo. Priporočljivi so voda, nesladkani čaji in lahki napitki, medtem ko se je pretiranemu uživanju alkohola, zelo sladkih pijač in pijač z več kofeina bolje izogibati. K hidraciji pripomore tudi hrana z visoko vsebnostjo vode, kot so lubenica, kumare, paradižnik, pomaranče in druga sveža zelenjava ter sadje. Telesne aktivnosti je smiselno načrtovati v hladnejših delih dneva. Ob večjem potenju ali pri prebavnih težavah se svetuje napitek z rehidracijsko soljo.
Piki insektov
Poleti so pogostejši tudi piki komarjev, os, čebel in drugih insektov, pa tudi ugrizi klopov. Večina pikov povzroči lokalno reakcijo, kot so rdečina, oteklina, srbenje ali bolečina, vendar so lahko pri občutljivejših posameznikih reakcije izrazitejše. Posebna previdnost velja za ljudi, ki so alergični na pike čebel ali os, saj lahko pride do hude alergijske reakcije. Ob težkem dihanju, otekanju obraza, ustnic ali jezika, omotici, slabosti ali hitrem širjenju reakcije je nujna takojšnja zdravniška pomoč.
Za zaščito pred komarji in drugimi insekti uporabljamo repelente, ki jih nanašamo skladno z navodili proizvajalca. Če hkrati uporabljamo zaščitno sredstvo pred soncem in repelent, najprej nanesemo izdelek za zaščito pred soncem, nato pa repelent. Repelentov ne nanašamo na oči, usta, rane ali razdraženo kožo. Pri otrocih je treba izbrati izdelek, ki je primeren njihovi starosti, in ga uporabljati še posebej previdno. Po nanosu repelenta je obvezno umivanje rok.
»Poletne nevšečnosti pogosto nastanejo hitro in predvsem nepredvidljivo, vendar jih lahko z dobro pripravo in pravočasnim ukrepanjem bistveno zmanjšamo. V lekarno se je smiselno odpraviti še pred dopustom ali daljšim izletom, saj lahko skupaj preverimo, kaj potrebujete glede na starost, zdravstveno stanje, zdravila, ki jih jemljete, in kraj, kamor se odpravljate. Dobra priprava pomeni manj skrbi in boljši odziv, če se na poti ali doma kaj zaplete,« sklene Darja Potočnik Benčič.
