Kozarec vode ob zdravilu: pomen hidracije ob jemanju zdravil

Visoke poletne temperature povečujejo izgubo tekočine, zato je v vročih dneh še posebej pomembno skrbeti za ustrezno hidracijo. Na to morajo biti pozorni predvsem starejši, kronični bolniki in ljudje, ki redno jemljejo zdravila. Nekatera zdravila namreč lahko povečajo izgubo tekočine ali vplivajo na sposobnost telesa, da se prilagaja vročini.

»V poletnih mesecih pogosto govorimo o pomenu zadostnega vnosa tekočine, nekoliko manj pa o tem, da moramo biti na hidracijo posebej pozorni tudi pri jemanju zdravil. Pri tem ni pomembno le, koliko tekočine zaužijemo čez dan, ampak tudi, da zdravilo pravilno vzamemo. Voda je najprimernejša tekočina za jemanje zdravil, vedno pa moramo upoštevati navodila za posamezno zdravilo,« poudarja mag. Darja Potočnik Benčič iz Lekarniške zbornice Slovenije.

Dehidracija

Dehidracija nastane, ko telo izgubi več tekočine, kot je prejme. Tveganje zanjo se poveča ob visokih temperaturah in močnem potenju, pa tudi ob bruhanju, driski ali povišani telesni temperaturi. Med značilnimi opozorilnimi znaki so žeja, suha usta, temnejši urin, redkejše uriniranje, utrujenost in omotica. Posebej previdni morajo biti starejši, otroci in ljudje s kroničnimi boleznimi, med drugim s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in boleznimi ledvic. V Lekarniški zbornici tako opozarjajo tudi, da lahko na uravnavanje telesne temperature vpliva jemanje nekaterih zdravil.

Tablet ne zaužijmo le z majhnim požirkom

Voda ob zaužitju zdravila nima zgolj vloge pri zagotavljanju hidracije. Zadostna količina tekočine pomaga, da tableta ali kapsula lažje preide skozi požiralnik v želodec. Pri določenih zdravilih je to še posebej pomembno, saj lahko nepravilno jemanje povzroči draženje ali celo poškodbo požiralnika. Tudi pri preprečevanju z zdravili povzročenega vnetja požiralnika se bolnikom svetuje, naj tablete zaužijejo z dovolj vode in se neposredno po zaužitju ne uležejo.

Pri nekaterih zdravilih so navodila glede vode zelo natančna. Primer je alendronat, zdravilo, ki se uporablja pri zdravljenju osteoporoze. Tableto je treba zaužiti s polnim kozarcem navadne vode, približno 180 do 240 mililitri. Druge pijače, kot so kava, čaj, sok, mleko ali mineralna voda, lahko vplivajo na absorpcijo zdravila in jih odsvetujemo neposredno ob jemanju zdravila.

»Najvarnejša izbira je praviloma voda, razen kadar navodilo za uporabo ali zdravstveni delavec določi drugače. Pomembno je prebrati navodilo za uporabo, magister farmacije v lekarni pa lahko ob izdaji zdravila pojasni tudi, ali je zdravilo treba vzeti z večjo količino vode, s hrano, na tešče ali ob določenem času.« Darja Potočnik Benčič

Nekatera zdravila lahko povečajo tveganje za dehidracijo

Posebno previdnost je treba nameniti zdravilom, ki vplivajo na ravnovesje tekočin v telesu. Med najbolj značilnimi so diuretiki, ki povečujejo izločanje urina in se med drugim uporabljajo pri povišanem krvnem tlaku, srčnem popuščanju in zastajanju tekočine. Zaradi njihovega delovanja se lahko ob vročini, močnem potenju ali drugih izgubah tekočine poveča tveganje za dehidracijo in motnje ravnovesja elektrolitov.

Na odziv organizma na vročino lahko vplivajo tudi nekatere druge skupine zdravil, med drugim zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, zdravila, ki vplivajo na znojenje, ter zdravila, katerih neželeni učinki lahko vključujejo bruhanje ali drisko in tako dodatno povečajo izgubo tekočine.

Lekarniška zbornica Slovenije hkrati opozarja, da priporočilo o zadostni hidraciji ne pomeni, da mora vsak človek zaužiti čim več tekočine. Pri nekaterih bolnikih, na primer pri določenih boleznih srca ali ledvic, je lahko dnevni vnos tekočine omejen. Ti bolniki morajo res dosledno upoštevati navodila zdravnika in farmacevta.

»Univerzalnega priporočila, koliko mora nekdo, ki jemlje zdravila, popiti, ni. Zdrav človek, ki je izpostavljen vročini in se močneje poti, ima drugačne potrebe kot bolnik s srčnim popuščanjem ali boleznijo ledvic. Zato naj bolniki, ki imajo predpisano omejevanje tekočine ali jemljejo več zdravil, upoštevajo individualna priporočila svojega zdravnika oziroma farmacevta.« Darja Potočnik Benčič