Guinnessova knjiga rekordov 2027: dva Slovenca med rekorderji

Pri založbi Učila je izšla Guinnessova knjiga rekordov za leto 2027. Njena popotnica v svet je geslo z naslovnice: »Postani rekorder tudi ti«. Knjiga, ki je doslej po svetu prodala že več kot 150 milijonov izvodov, tudi v neonsko zeleni izdaji prinaša na tisoče neverjetnih dosežkov – med njimi pa so tudi trije rekordi dveh Slovencev, Anžeta Zavrla in Blaža Slaniča.

Ko se zdi, da je človeštvo preizkusilo že skoraj vse, pride nova Guinnessova knjiga rekordov in znova dokaže nasprotno. Uredniki in razsodniki so za izdajo 2027 obdelali več kot 23.700 prijav, uradno potrdili 3033 rekordov, v knjigi pa jih je predstavljenih približno 3000. Več kot 80 odstotkov rekordov je novih ali izboljšanih.

Letošnja izdaja ima tudi povsem novo vizualno podobo. V ospredju je neonsko zelena barva, ki so jo ustvarjalci povezali tudi z izborom rekordov, ki imajo z zeleno barvo nekaj skupnega. Tako lahko med drugim izvemo, da najvišji kaktus meri 19,2 metra, najtežja bogomolka tehta devet gramov, največ ljudi, preoblečenih v Neverjetnega Hulka, pa se je na enem mestu zbralo kar 574.

Med bolj nenavadnimi dosežki so največji človeški znak za recikliranje, ki ga je sestavilo 3373 ljudi, največji zeleni diamant s 40,7 karata ter rekord, pri katerem so na podelitvi nagrad s sluzjo polili kar 1000 ljudi.

Postani rekorder tudi ti

Pomembno sporočilo nove izdaje je zapisano že na naslovnici: Postani rekorder tudi ti. Guinness World Records želi namreč k postavljanju rekordov spodbuditi čim širši krog ljudi, še posebej mlade.

Temu je namenjen tudi nov zabaviščni koncept v londonski dvorani O2, kjer naj bi obiskovalci lahko sami sodelovali pri poskusih podiranja rekordov, spoznavali znamenite rekorderje in se ob tem predvsem zabavali.

Nova knjiga vsebuje tudi prispevke z naslovom Utrinek, ki se poigravajo z vprašanjem, kako bi bili največji svetovni dosežki videti v povsem vsakdanjem okolju. Kaj bi se denimo zgodilo, če bi največjega dinozavra postavili na Times Square, največje kopensko vozilo zapeljali skozi mesto ali najvišjo ledeno goro postavili ob Sydneysko opero?

Rekordi, za katere si težko izmislimo kategorijo

Guinnessova knjiga tudi letos dokazuje, da pri človeški domišljiji skorajda ni meja. Med novimi rekordi je največji sušilnik za lase, dolg 1,755 metra in visok 1,6 metra. Ruth Amos je v 30 sekundah z nogami naredila kar 77 obratov mize, Susan Burgos pa ima zbirko neverjetnih 13.201 predmeta z motivom žab. Svoje mesto v knjigi je dobil tudi Andrea Marazzi z najmanjšim voznim avtomobilom, dolgim le 50,2 centimetra.

Anže Zavrl: maraton s harmoniko

Za slovenske bralce so še posebej zanimivi domači dosežki. Glasbenik in član skupine Gadi Anže Zavrl je postavil rekord v najhitreje pretečenem maratonu s harmoniko. Na Ljubljanskem maratonu 19. oktobra 2025 je s seboj nosil posebej prilagojeno diatonično harmoniko Maratonika, ki so jo izdelali pri podjetju Rojc, med tekom pa je tudi igral. Čeprav so Guinnessova pravila za rekord zahtevala predvsem, da harmoniko med maratonom nosi, Zavrl ni ostal le pri tem. Z izborom melodij je spodbujal sebe in druge tekače, uradni Guinnessov rekord pa znaša 4 ure, 26 minut in 23 sekund.

S podvigom je združil dve veliki strasti – glasbo in tek – ter slovensko harmoniko ponesel tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

Blaž Slanič: dva rekorda v dnevu

Še bolj ognjena je zgodba Blaža Slaniča, ki je 24. maja 2025 na Dunaju v enem dnevu postavil kar dva Guinnessova rekorda. Najprej je postal prvi rekorder v kategoriji 100 metrov na enokolesu med gorenjem celotnega telesa. Sto metrov je prevozil v 34,48 sekunde. Istega dne je stopnjo zahtevnosti še povečal. Na enokolesu je med gorenjem celotnega telesa žongliral s tremi predmeti in 100 metrov premagal v 28,22 sekunde. Oba rekorda sta nastala ob odprtju studia za snemanje akcijskih prizorov Burning Joe’s na Dunaju.

Vse se je začelo s prepirom

Guinnessova knjiga rekordov ima danes status svetovnega fenomena, njena zgodba pa se je začela precej bolj preprosto. Leta 1951 se je takratni direktor pivovarne Guinness Sir Hugh Beaver zapletel v razpravo o tem, katera evropska lovna ptica je najhitrejša. Ker zanesljivega priročnika, ki bi odgovoril na takšna vprašanja, ni bilo, se je porodila zamisel o knjigi rekordov.

Prva Guinnessova knjiga rekordov je izšla leta 1955. Iz knjige, ki sta jo sprva sestavljala brata dvojčka Norris in Ross McWhirter, je skozi desetletja nastala globalna blagovna znamka.

Doslej je bilo po svetu prodanih že več kot 150 milijonov izvodov v več kot sto državah, knjiga pa je prevedena v več kot 40 jezikov.

Rekordi

Danes rekordi ne živijo več le med platnicami, temveč tudi v televizijskih oddajah, na družbenih omrežjih, spletu in dogodkih v živo. Bistvo pa ostaja podobno kot pred sedmimi desetletji: pokazati, kako daleč lahko človeka pripeljejo nenavadna zamisel, spretnost in predvsem vztrajnost.

In prav tu je verjetno največji čar Guinnessove knjige rekordov. Med ogromnimi kaktusi, gorečimi enokolesi, žabjimi zbirkami in maratonom s harmoniko se vedno znova pokaže, da rekord ni samo številka. Za njim je praviloma človek z dovolj nenavadno idejo in dovolj vztrajnosti, da jo tudi izpelje.