Evgen Likl: Natančna diagnoza je temelj uspešnega zdravljenja

Po nekaterih raziskavah v Evropi približno 60 odstotkov pacientov prejme nepopolno diagnozo, ko gre za redke bolezni. V povprečju pa na pravo diagnozo čakajo skoraj pet let. A tovrstni podatki ne zadanejo bistva brez razumevanja, da je postavljanje diagnoze kompleksen proces. Tudi najbolj izkušeni zdravniki nimajo vedno takojšnjega odgovora za nejasne simptome, ki so posledica težjih ali pa morda redkih bolezni, ali pa se soočajo s subtilnimi razlikami med podobnimi stanji.

Drugo mnenje torej ni znak nezaupanja, temveč smiselna in odgovorna odločitev. Včasih ga predlagajo celo zdravniki sami. In prav zato je drugo ekspertno zdravniško mnenje vključno tudi v vseh paketih Dr Best, ki je nekakšna nadgradnja obveznega zdravstvenega zavarovanja. O njegovih prednostih smo se pogovarjali z mag. Evgenom Liklom, direktorjem podjetja Eureko.

Veliko ljudi drugo zdravniško mnenje razume kot zadnjo možnost, ko so že izčrpane vse poti. Vi poudarjate, da bi moralo priti bistveno prej. Zakaj?
Pomembno je razumeti, da pridobitev drugega zdravniškega mnenja ni vezana na to, da bi moral pacient najprej izčrpati vse možnosti znotraj slovenskega zdravstvenega sistema. Ravno nasprotno – drugo mnenje je pogosto najbolj smiselno takoj po postavitvi diagnoze. Takrat je čas še ključen dejavnik uspešnosti zdravljenja.

Kako v tem procesu delujete vi?
Obljuba je prav ta, da pacientom ob resnih ali negotovih diagnozah nudimo celovito strokovno podporo pri odločanju. Smo edini v Sloveniji, ki pacientom ne pomagamo zgolj do drugega ekspertnega mnenja, temveč jih spremljamo skozi celoten proces – od medicinskega sprejema in analize zdravstvene dokumentacije s pomočjo slovenskega zdravnika do organizacije zdravljenja v vrhunskih klinikah v tujini.

Kakšne primere sicer najpogosteje obravnavate?
Najpogosteje gre za onkološke bolezni, kot sta rak dojk ali rak prostate, zahtevne nevrokirurške posege na možganih ali hrbtenjači, kompleksne operacije srca in ožilja ter transplantacijske posege, vključno s transplantacijo kostnega mozga. To so situacije, kjer so odločitve zelo zahtevne, časovno občutljive in imajo dolgoročne posledice za kakovost življenja.

Zdravljenje omenjenih zdravstvenih stanj omogočate na najboljših klinikah v tujini. Nam zaupate najbolj pogoste destinacije?
Vsekakor lahko izpostavimo Madrid, kjer je podružnica enega najbolj prepoznavnih onkoloških centrov na svetu, MD Anderson. Univerzitetna klinika Navarra je potem še ena španska onkologija, kamor naši zavarovanci pogosto potujejo. Veliko se jih je že zdravilo tudi na kliniki Charité v Berlinu, ki je v svetovnem vrhu po vseh specializacijah, ki jih krije naše zavarovanje za zdravljenje v tujini. Potem denimo univerzitetni centri v Münchenu, Frankurtu in na Dunaju. V bližnjem Milanu pa je kar nekaj onkoloških centrov, ki sodijo med najboljše na svetu in so pogosto v izboru treh najprimernejših klinik, ki jih damo na izbiro našim zavarovancem. Martini-Klinik v Hamburgu je pogosta izbira za zdravljenje raka prostate.

Zdravljenja prej omenjenih obolenj so povezana s precejšnjimi stroški. O kako visokih stroških govorimo?
V kontekstu vrhunskih tujih klinik skupni stroški posameznega zdravljenja hitro presežejo 100.000 evrov. Imeli smo tudi primer dolgotrajnega in zahtevnega zdravljenja metastaziranega raka na ledvici, ki je nanesel več kot milijon evrov. Žal je gospa pred kratkim preminula, a ob pogostih potovanjih v Madrid je živela še več kot pet let po tistem, ko so ji v Mariboru povedali, da za njeno kompleksno stanje ni več pomoči. Med zdravljenjem na MD Anderson v Madridu je prejela zdravila, ki so bila takrat pri nas še daleč od odobritve.

Pri zdravljenju v tujini poudarjate napredek personalizirane medicine, ki ga pri nas še ni v sistemski rabi, ki bi prinašal učinkovite rezultate. Zakaj?
Najprej naj povem, da gre za izrazito tehnološko usmerjen način zdravljenja, ki temelji na individualnih značilnostih bolnika in kljubuje načelu “one size fits all” oziroma eno zdravilo za vse. Z genetsko analizo raka posameznega pacienta (tehnologija NGS) poiščemo specifične genske mutacije, ki jih je mogoče ciljno zdraviti. Skratka, težava so stroški, ki so zaenkrat skupaj z organizacijskimi in kompetenčnimi zahtevami še visoki in presegajo zmožnosti javne zavarovalnice. Testirati je namreč treba vse bolnike z zahtevnejšimi rakavimi obolenji. Lahko se zgodi tudi, da zavarovalnica potem ne zmore kriti pravih tarčnih zdravil, ki jih bolnik ne prejme v pravem času ali pa ta pri nas še niso odobrena. V Sloveniji po podatkih EFPIA tako ni v uporabi 41 odstotkov zdravil, ki so odobrena v ZDA. Je pa personalizirana medicina vključena v paketih Dr Best Critical Advantage + PEM