Zdravljenje v tujini v praksi: kaj pacient v resnici potrebuje?
Zdravljenje v tujini ni stvar vprašanja, ali je domače zdravstvo dobro ali slabo. Odločitev za zdravljenje zunaj Slovenije tudi ni vedno povezana zgolj s čakalnimi dobami. Gre predvsem za to, da imamo ob zahtevni diagnozi na voljo bistveno širši nabor možnosti. Nabor različnih klinik z znanjem, izkušnjami in zmogljivostmi za našo diagnozo. Tako izberemo kliniko, ki je v danem trenutku najprimernejša za naše stanje in se ne omejujemo na zmožnosti zdravstvenega sistema majhne države.
Zdravljenja v tujini ni nujno treba kriti iz lastnega žepa. ZZZS ga lahko v določenih primerih sicer odobri oziroma povrne stroške, denimo kadar so možnosti zdravljenja pri nas izčrpane. Na voljo pa so tudi specializirana dodatna zdravstvena zavarovanja, kot je Dr Best Critical Advantage, ki ob plačevanju manjšega mesečnega zneska poskrbijo, da je vse skupaj precej lažje dosegljivo tako iz finančnega kot iz organizacijskega vidika.
Od izbire klinike do stroškov
Odločitev o samem zdravljenju v tujini je šele prvi korak. Najprej je treba zbrati zdravstveno dokumentacijo in poiskati specialista oziroma ustanovo, ki ima ustrezne izkušnje z določeno diagnozo. Dokumentacijo je treba posredovati v tujino, prevesti ter se s kliniko dogovoriti o nadaljnjih pregledih in terminu zdravljenja.
Nato pridejo na vrsto povsem praktična vprašanja. Kako bo pacient prišel do klinike? Kje bo med zdravljenjem bival? Bo zaradi zdravstvenega stanja potreboval spremljevalca? Kako dolgo bo moral ostati v tujini in kaj se zgodi, če se zdravljenje podaljša? Pri zdravljenju v okolju, kjer pacient ne govori jezika, je pomembna tudi komunikacija z zdravstvenim osebjem.
In ne nazadnje so tu stroški. Ti lahko poleg samega zdravljenja vključujejo dodatne preiskave, bivanje, prevoz in druge izdatke. Pri nekaterih poteh zdravljenja prek ZZZS so določeni spremljajoči stroški lahko povrnjeni, pri zdravljenju v drugi državi EU na podlagi slovenske napotnice pa mora pacient zdravstveno storitev praviloma najprej plačati sam in nato zaprositi za povračilo. ZZZS v tem primeru stroške povrne največ do višine primerljive storitve v Sloveniji, potni stroški in nastanitev pa niso povrnjeni.
Ko pacientu ni treba vsega organizirati sam
Prav zato je pri zdravljenju v tujini pomembna razlika med samim kritjem zdravstvene storitve in podporo skozi celoten proces. Pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju Dr Best se postopek ob težji ali dvomljivi diagnozi začne z drugim ekspertnim zdravniškim mnenjem. Na podlagi zdravstvene dokumentacije se poišče ustreznega specialista v tujini, ki diagnozo potrdi, dopolni ali ovrže ter poda priporočilo glede nadaljnjega zdravljenja.
Poročilo pacient prejme prevedeno v slovenščino.
Pacient dobi na izbiro ustrezne klinike, nato pa se uredijo termin, sprejem v bolnišnico, potovanje in nastanitev. Organizacija lahko vključuje tudi spremljevalca, na kliniki pa je pacientu lahko na voljo prevajalec za komunikacijo z zdravstvenim osebjem.
Pomembna razlika v primerjavi z nekaterimi možnostmi zdravljenja prek ZZZS je tudi trenutek, ko se lahko postopek začne. Pri Dr Best ni treba najprej dokazovati, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane. Ob prejeti diagnozi se najprej pridobi drugo ekspertno mnenje, na njegovi podlagi pa se presoja tudi smiselnost zdravljenja v tujini.
»Dodatno zavarovanje, kot je Dr Best, javnega sistema ne nadomešča, pač pa ga nadgrajuje. Ko govorimo o zdravljenju v tujini, imamo pogosto najprej pred očmi astronomske stroške zdravljenja. Vsaj enako pomemben pa je organizacijski vidik in občutek, da med zdravljenjem nismo prepuščeni sami sebi. Zato imamo en sam cilj: bolnik se mora s svojci posvetiti zdravljenju in okrevanju. Sredi najhujšega šoka svojega življenja ni treba postati projektni vodja lastnega zdravljenja,« poudarja Evgen Likl, direktor podjetje Dr Best.
