Od toče do vročinskih valov: kaj mora danes prenesti dobra streha
Ob letošnjih številnih neurjih smo pogosto spremljali posledice močnega vetra, toče in nalivov, med njimi tudi poškodovane ali odkrite strehe. Ker je streha eden najbolj izpostavljenih delov objekta, pri načrtovanju ali obnovi večstanovanjskih zgradb ni pomembna zgolj izbira kritine, temveč kakovost celotnega strešnega sistema.
Slovenska gradbena zakonodaja (GZ-1) med vplivi, ki jih morajo objekti ustrezno prenašati, med drugim navaja veter, sneg in led, vodo, temperaturne vplive, zmrzovanje in druge okoljske obremenitve. Ob vse izrazitejših vremenskih nihanjih zato postaja še pomembneje, da je streha prilagojena konkretni lokaciji objekta, njegovi zasnovi in pričakovanim obremenitvam.
Pri nalivih je pomembno hitro odvajanje vode
Streha je eden najbolj izpostavljenih delov večstanovanjske stavbe. Pri večjih strešnih površinah je še posebej pomembno učinkovito odvajanje padavinske vode. Intenzivni kratkotrajni nalivi lahko v zelo kratkem času močno obremenijo odtočni sistem, zato morajo biti strešni odtoki, žlebovi in drugi elementi ustrezno dimenzionirani ter pravilno izvedeni.
Pri vetru mora biti kritina tudi pravilno pritrjena
Letošnje poletje so številne slovenske regije zaznamovali močni sunki vetra. Posebej izpostavljeni so robovi, vogali, slemena ter drugi deli, kjer lahko nastajajo večje sile. Pri načrtovanju strehe je zato treba poleg vrste kritine upoštevati tudi način njenega pritrjevanja, obliko in višino objekta ter njegovo lego. Evropski standardi za določanje obtežb vetra predvidevajo prav upoštevanje takšnih dejavnikov, saj so obremenitve lahko med posameznimi lokacijami precej različne.
Toča lahko poškoduje več kot samo kritino
Ob močnejših neurjih lahko toča poškoduje različne dele strešnega sistema. Poleg zunanjega sloja so lahko izpostavljeni tudi strešna okna, obrobe, odtočni elementi in druga oprema. Za posamezne vrste strešnih materialov obstajajo standardizirani postopki preverjanja odpornosti proti udarcem toče, vendar je pri večstanovanjski gradnji bistveno predvsem to, da so vsi elementi med seboj ustrezno usklajeni in pravilno vgrajeni.
Vročina je za streho prav tako obremenitev
Vročinski valovi so močnejši in daljši kot kdaj koli prej. Visoke temperature ter ponavljajoče se segrevanje in ohlajanje vplivajo na materiale, spoje in druge elemente strešnega sistema. Pri sodobnih strehah so tako vedno pomembnejši tudi ustrezna toplotna izolacija, prezračevanje in pravilno zasnovan strešni ovoj. Pri večstanovanjskih stavbah je to še posebej pomembno za stanovanja v najvišjih etažah, kjer lahko kakovost strešne izolacije pomembno vpliva na poletno pregrevanje in samo bivanje.
Kljub milim zimam sneg ostaja pomemben dejavnik
Čeprav so zime v Sloveniji v povprečju milejše kot v preteklosti, snežne obremenitve pri načrtovanju strehe ostajajo pomembne. Količina snega se lahko glede na nadmorsko višino in lokacijo objekta zelo razlikuje.
Streha na Primorskem je tako na Primorskem izpostavljena drugačnim obremenitvam kot streha na Gorenjskem ali v višje ležečih krajih. Prav lokalne razmere so eden ključnih razlogov, zakaj univerzalna rešitev za vse objekte ne obstaja.
»Odpornost na vremenske vplive se začne že pri načrtovanju objekta, kjer je treba upoštevati njegovo lokacijo, konstrukcijo in pričakovane obremenitve. Dolgoročno zanesljivost nato določajo kakovostna hidroizolacija in toplotna izolacija, ustrezno odvodnjavanje, pravilna pritrditev posameznih elementov ter predvsem kakovost izvedbe vseh detajlov,« poudarja Nejc Hrnčič, direktor podjetja Brilosa, specializirano za razvoj kakovostnih stanovanjskih in poslovnih nepremičnin po vsej Sloveniji.
