V Guinnessovi knjigi rekordov 2025 tudi novi slovenski rekordi
Jubilejna izdaja ob 70. obletnici
Pri založbi Učila je izšla težko pričakova Guinnessova knjiga rekordov za leto 2025. Gre za najbolje prodajano knjigo, ki izhaja vsako leto. Do zdaj je prodanih že 150 milijonov izvodov, v jubilejni ediciji pa so zapisani tudi novi slovenski rekordi. Teh je tokrat sedem. In še dva, ki sta bila dosežena v Sloveniji.
Jubilejna izdaja Guinnessova knjiga rekordov 2025 vsebuje 2115 rekordov, od tega je 80 % novih ali posodobljenih. V novi knjigi, ki je že naprodaj v knjigarni Felix, je več kot 1000 fotografij, prevedena pa je v do 40 jezikov.
Kako je nastala knjiga?
Pred 70 leti sta enojajčna dvojčka Ross in Norris McWhirter (oba sta imela fotografski spomin) odprla pisarnico v zapuščeni telovadnici na londonski ulici Fleet Street. Zadala sta si nalogo, da bosta ‘žgoče prepire preusmerila v luč znanj’ in ustvarila referenčno knjigo, ki bi jo lahko uporabili za razreševanje sporov v britanskih pivnicah (in seveda pri tem oglaševala precej znano pivo). Kar sta na koncu ustvarila, je bil pravi mali založniški čudež.
Guinnessova knjiga rekordov, kot se je imenovala njuna mala zelena trda vezava, je imela premaz, odporen proti pivu, in brata sta jo brezplačno delila lastnikom pivnic. Pri kupcih se je izkazala za veliko uspešnico in po velikem povpraševanju javnosti je bila kmalu na voljo v knjigarnah. Tistega leta je postala božična uspešnica in založbi dala tako velik pospešek, da se je razširila v globalno medijsko podjetje z rekordno letno prodajo knjig v do 40 jezikih, obsežno mrežo družbenih medijev z milijoni oboževalcev in svetovalno službo, ki podiranje rekordov omogoča povsem novemu občinstvu.

Novi rekordi, nove objave, nove zanimivosti
“S to posebno izdajo knjige ob 70. obletnici se želimo pokloniti tej neverjetni dediščini in si pobliže ogledati, kako so se razširila naša obzorja, zlasti če nanje gledamo s stališča presežkov. Takšen način gledanja na svet skozi ‘naj’ – najdaljši, najvišji, najmočnejši in najmanjši – nam pokaže, kako se svet vrti, in hkrati nam vsem ponuja priložnost, da pustimo svoj pečat in da drugi ljudje občudujejo naše dosežke, tako velike kot majhne Želimo pa se veseliti tudi naslednjih 70 let. Na tisoče prijav rekordov, ki jih še vedno sprejmemo vsako leto, nam jasno pove, kako pomemben je naziv svetovnega rekorda za opisovanje in razvrščanje neverjetnih podvigov. Dokler si bodo ljudje prizadevali doseči vse bolj zahtevne cilje, bomo prisotni s svojimi štoparicami in merilnimi trakovi, pripravljeni, da vse te rekorde uradno popišemo,” so ob tej priložnosti zapisali pri Založbi Učila, ki je izdala slovensko verzijo.

Slovenska izdaja 2025
Knjiga je tudi tokrat razdeljena na več poglavij. V vsakem poglavju boste med drugim našli razdelek ‘Iz zgodovine’, ki pove, kako se je rekord spreminjal skozi leta. Izbrali so raznolik nabor tem, od velikosti živali (str. 30–31) in človeške postave (str. 62–63) do dosežene višine stavb (str. 148–149) in plačil za prestope med nogometnimi klubi (str. 220–221), ter jih predstavili v obliki osupljivih infografik.
Da je knjiga glasnik in dokument svojega časa, lahko vidimo tudi v sedmih dvostranskih člankih z rekordi, kakršni so bili objavljeni na vsakih 10 let knjige rekordov. Zanimivo je videti, kako so se njihova podoba in slog ter rekordi spreminjali skozi desetletja med letoma 1955 in 2025. In kot zanimivost še en dvostranski članek na temo platine na začetnih straneh knjige.
Čisto na koncu pa so v tej jubilejni izdaji vpeljali rubriko Ikone. To so vzorniki, kakršni so youtubovska senzacija MrBeast, košarkarska legenda LeBron James, polarna pionirka Preet Chandi in celo kulturni fenomen Barbie. Rekorderji, ki resnično simbolizirajo in utelešajo duh Guinnessovih svetovnih rekordov in katerih vrednote se skladajo s tistimi, ki sta jih zastavila ustanovna urednika pred toliko leti.

In še slovenski rekorderji
Slovenci imamo že v svoji naravi željo po doseganju več, boljše, hitreje. Prav zato imamo vsako leto lepo število novih Guinnessovih rekordov. Novi slovenski rekordi v knjigi za leto 2025 so (po vrstnem redu v knjigi):
- Najgloblji potop na vdih s konstantno obtežitvijo in dvojno plavutjo (ženska), Alenka Artnik, 111 m
- Najdaljša maratonska televizijska pogovorna oddaja, Boris Tomašič, 73 ur 23 minut
- Najdlje živeča dvoživka, človeška ribica, do 70 let
- Največ zlatih medalj na IFSC svetovnem prvenstvu v športnem plezanju, Janja Garnbret, 8
- Največ zmag v razvrstitvi mladih kolesarjev na dirki Tour de France, Tadej Pogačar, 4
- Največ košarkarskih odbojev med nogami v 1 minuti, Luka Trpin, 517
- Največ košarkarskih ‘pajek’ odbojev v 1 minuti, Luka Trpin, 89
Ob zgoraj naštetih sta še dva rekorda, ki sta bila dosežena v Sloveniji, in sicer:
- Največ golov v ženski EHF rokometni ligi prvakinj (1069), dosegla jih je Jovanka Radičević, sicer Črnogorka, v zadnji sezoni, ko je igrala za slovensko moštvo Krim.
- Najstarejši prejemnik točk v svetovnem pokalu v smučarskih skokih, Noriaki Kasai, 51 let in 290 dni, dosegel jih je za 29. mesto v Planici marca 2024.