Bojana Fende Habula: Trikrat osem je najboljša formula za uspeh
Ustanoviteljica centra Karnion
V času, ko se zdi, da živimo hitreje kot kadarkoli prej, a se kljub temu vse težje zares slišimo, postajajo vprašanja osebne rasti, komunikacije in notranje stabilnosti ključna. Bojana Fende Habula, ustanoviteljica centra Karnion, že vrsto let razvija pristope, ki združujejo učenje, mentalno kondicijo in razvoj čustvene ter duhovne inteligence.
V našem prijetnem pogovoru Bojana Fende Habula odkrito spregovori o tem, zakaj zgolj znanje ni dovolj, kje se skrivajo največje blokade sodobnega človeka in zakaj kot družba izgubljamo kulturo dialoga – ter kaj lahko naredimo, da jo znova vzpostavimo.
Učenje kot fiziološki proces
Vaš center poudarja celostno osebno rast – kdaj ste sami prvič začutili, da človek potrebuje več kot le znanje?
Tudi sama sem se šolala v slovenskih šolah in ker sem bila zelo sočuten, občutljiv otrok, sem se ob stiskah svojih sošolcev vedno borila tudi za njih. Ob takšnih dogodkih sem si obljubila, da bomo, ko bom nekoč imela svojo šolo, vsakega udeleženca obravnavali celostno in individualno glede na njegove potenciale, v njegovem reakcijskem času. In da bomo vsakega naučili angleščino, ki je bistveno lažja kot slovenščina. Učenje je najprej fiziološki proces – v telesu je treba ustvariti homeostazo – potem pa še psihološki proces. V Karnionu vsi profesorji obvladajo motivacijo, saj ima večina že več kot 20 let izkušenj z našo edinstveno metodo, ki omogoča udeležencem, da pridejo do znanja štirikrat hitreje v primerjavi z drugimi metodami in imajo 100-odstotno uspešnost pri vseh preizkusih znanja tako v Sloveniji kot mednarodno, tudi na Harvardu.
Ljudem pomagate premagovati blokade v komunikaciji in odločanju – katera je po vaših izkušnjah najpogostejša blokada, ki nas v življenju najbolj zavira?
Želela bi si, da bi vsi ljudje verjeli, da si zaslužimo najboljše, da smo vredni in da se učimo na nežen, a učinkovit način. Znanje o sebi nas popelje do zdrave samozavesti, da nenehno delamo na svoji mentalni kondiciji. Opažam, da ljudje v Sloveniji najmanj pet ur na teden namenijo treningu telesne kondicije, mentalna kondicija pa krepko zaostaja.
Veliko govorite o usklajenosti med tem, kar mislimo, govorimo in delamo. Zakaj je to danes tako težko doseči?
Gre za osebnostno integriteto, ki se gradi celo življenje. Prepričana sem, da bi Jezik odgovornosti – Dialogiko morali uvesti že v program vzgoje v vrtcu, potem pa skozi osnovno šolo, da bi naše šole usposobile za življenje. Naše politike bi morali novinarji stalno soočati z njihovimi obljubami ter uresničitvami v praksi.

Podjetja ne vlagajo v svoje zaposlene
V vašem centru razvijate tudi čustveno in duhovno inteligenco. Se vam zdi, da ju v sodobni družbi še vedno podcenjujemo?
Zagotovo, ker je kruti neoliberalizem iz našega gospodarstva odstranil resne, poglobljene programe usposabljanja. Pogosteje opažam, da podjetja ne vlagajo v svoje zaposlene, temveč iščejo delavce, ki že »vse znajo«. Uzakoniti bi morali pravico do izobraževanja do konca življenja. Pri gradnji celostne uspešnosti se je izkazal naš program, kjer smo najprej maksimalizirali mentalno kondicijo posameznika z nevromedicinskimi postopki, s katerimi smo izboljšali do 30 odstotkov spominskih kognitivnih sposobnosti. Nato smo na teh temeljih skozi psihodinamske skupinske oblike treninga razvili vse tri inteligence: čustveno (EQ), osebnostno (PQ) in duhovno (SQ). Od duhovne inteligence voditelja je odvisen globlji smisel delovanja skupine, brez tega pa ni bodočnosti za naše otroke.
Omenjate »resnično sporazumevanje« – kako bi ga opisali nekomu, ki ima občutek, da se z bližnjimi nikoli zares ne razume?
Resnično sporazumevanje učimo v programu Dialogike – Jezika odgovornosti. Gre za proces razvoja vseh inteligenc. Če bi vsi v Sloveniji uporabljali ta način sporazumevanja, bi bila Slovenija raj na zemlji, ne samo druga Švica. Nivo sporazumevanja je odvisen od kakovosti poslušanja sogovornika in integracije slišanega v dialog. Zanimivo je, da politikov v Sloveniji te vsebine ne zanimajo. Predlagam novinarski test – mi smo ob ponudbah doživeli same zavrnitve.

“V Karnionu znamo hitro pomagati vsakomur, ki to potrebuje. Ponosni smo na 100-odstotno uspešnost pri vseh preverjanjih znanja tujih jezikov – tako v slovenskem šolskem sistemu kot tudi na mednarodni ravni.”
Iskreno o strahu
Delate z vodilnimi kadri, ki navzven delujejo zelo samozavestni. Kaj pa se skriva za kuliso – česa jih je v resnici največ strah?
Strah izvira iz neznanja o sebi. Resnična samozavest je znanje o sebi. Opažam, da so nekateri vodilni v Sloveniji prepričani, da so se rodili s krono na glavi. Vodenje je znanstveno dokazano najtežji posel na svetu, za katerega se je treba nenehno dograjevati s poglobljenimi tehnikami treninga. Lenoba je največji strah.
Vaše poslanstvo je tudi širiti kulturo dialoga. Bi rekli, da danes kot družba nazadujemo ali napredujemo na tem področju?
Brez dlake na jeziku: kot družba žal nazadujemo. Nivo političnega dialoga smo zadnje čase vsi lahko spremljali. Čakam odločevalce, ki bi jim bilo mar za kulturo dialoga. Kot sem že navedla, začeti bi morali v vrtcu. Sama sem usposobila štiri vodstva vrtcev za Dialogiko in vse gospodarske družbe, ki so uvedle Jezik odgovornosti kot standard, so uspešne. Zdrava odgovornost rodi rezultate, ne nazadnje tudi finančne.
V Karnionu združujete učenje in sprostitev. Zakaj je ravno sproščenost pogosto ključ do največjih življenjskih prebojev?
Tudi največja znanstvena odkritja so se zgodila v sproščeni fazi ustvarjalnega kroga, v fazi počitka. To je naraven, fiziološko pogojen proces. Vsi imamo 24 ur na dan in trikrat osem je najboljša formula za uspeh: osem ur počitka, osem ur aktivnega dela in osem ur prostočasnih aktivnosti. Zdrav otrok do sedmega leta je fiziološko podprt s strani narave, da se nauči sporazumevati vsaj v materinščini, ker je to zanj vprašanje preživetja.

Kako najti pravo pot?
Pravite, da ljudi vodite k samouresničenju. Kako posameznik sploh prepozna, da je na »svoji poti«?
Odlično vprašanje, ki si ga vsako človeško bitje prej ali slej zastavi. Najti moramo globlji smisel svojega bivanja – potrebujemo smisel, ne samo zase, temveč moramo presegati sebe. Kaj prispevam k svetu, v katerem živimo vsi?
Ste pionirji na svojem področju v Sloveniji. Je bilo težko vztrajati pri drugačnem pristopu, ko okolje morda še ni bilo pripravljeno nanj?
Pionirska pot je težka, je pa tudi posebno lepa. Ker ima smisel. Kaj mi daje moč? Zagotovo mirna vest, da delam dobro za vse. Da znamo v Karnionu hitro pomagati, če nekdo potrebuje pomoč. Imamo 100-odstotno uspešnost pri vseh preverjanjih znanja tujih jezikov, ne samo v slovenskem šolskem sistemu, ampak tudi mednarodno.
Če bi morali izpostaviti eno samo veščino, ki bi jo moral danes osvojiti vsak človek za boljše življenje – katera bi to bila?
Veščina sporazumevanja. Od tega je odvisno naše preživetje – ne samo v Sloveniji, temveč tudi, ali bomo preživeli kot človeštvo.

“Vsi imamo 24 ur na dan in trikrat osem je najboljša formula za uspeh: osem ur počitka, osem ur aktivnega dela in osem ur prostočasnih aktivnosti.”
Učimo se celo življenje
Veliko govorite o osebni rasti. Je to proces, ki se kdaj konča, ali je to »doživljenjski projekt«?
Če bi imela čarobno paličico, bi vsem ljudem odprla njihove potenciale, da bi jih razvijali celo življenje. Vsi smo se sposobni naučiti katerega koli tujega jezika, če smo se sposobni naučiti materinščine. Samo pravo, naravno metodo je treba izbrati. Naša najstarejša udeleženka je bila uspešna pri 80 letih. V Karnionu še kamen spregovori, pravijo naši udeleženci.
Če bi lahko našim bralkam in bralcem dali en konkreten nasvet za bolj mirno, bolj izpolnjeno življenje – kaj bi jim rekli danes, tukaj in zdaj?
V naši človeški naravi je potreba po povezovanju z drugimi ljudmi. Vredni smo, prav vsi, da se naučimo mirnega, spoštljivega sporazumevanja z drugimi. Namen sporazumevanja je kreiranje skupne rešitve. Prepričana sem, da bo vlada, ki bo to udejanjila, naredila največ za svojo uspešnost. Enak proces teče tudi v vseh manjših skupinah: družinah, podjetjih, neprofitnih ustanovah, športnih organizacijah. Kdo odloča in kako odloča – od tega je vse odvisno.







