Maja Ivanič in Špela Kuhar: Predstaviti sva želeli celovitost nastajanja sosesk

Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) je izdal publikacijo Živim v lepi in sodobni soseski, ki sta jo zasnovali in uredili arhitektki Maja Ivanič in Špela Kuhar. V njej so predstavljene sodobne, kakovostno zasnovane soseske dostopnih najemnih stanovanj, ki jih je v zadnjih petnajstih letih zgradil SSRS. Z avtoricama smo se pogovarjali o ozadju projekta, pomenu dostopne arhitekture ter o izzivih in priložnostih, ki jih predstavlja sodobna stanovanjska gradnja v Sloveniji.

Kaj vaju je spodbudilo k sodelovanju s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije oziroma k zasnovi publikacije Živim v lepi in sodobni soseski?
Maja Ivanič: K sodelovanju naju je povabil direktor SSRS mag. Črtomir Remec, ki je želel predstaviti zadnje dosežke Sklada. Namesto klasične promocije je nastala publikacija z edukativno vsebino, ki je uporabna tako za investitorje kot za arhitekte in študente arhitekture. Prostor odločilno vpliva na vse nas. V urejenih prostorih se razvija celotna družba, ljudje so ustvarjalni, odnosi med posamezniki so pozitivni … V publikaciji sva predstavili izbrane, kakovostno zasnovane stanovanjske soseske, ki z dobro premišljenim načrtovanjem, stanovalcem omogočajo kakovostno življenje v najemnih stanovanjih z dostopno najemnino. V Ljubljani sta to novo naselje Brdo s soseskama Zeleni gaj na Brdu in Novo Brdo ter soseska Dolgi most, v Mariboru pa soseska Pod Pekrsko gorco.
Špela Kuhar: K zasnovi publikacije sva pristopili premišljeno. Predstaviti sva želeli celovitost nastajanja sosesk, od načrtovanja do dejanske uporabe. Zelo so naju zanimale izkušnje SSRS glede sodelovanja z arhitekti in izvajalci. Govorili sva tudi z arhitekti predstavljenih sosesk, zanimale so naju njihove izkušnje pri načrtovanju – birokratske oziroma zakonodajne ovire in finančne omejitve, s katerimi so se morali spopadati, a so kljub temu njihove rešitve izvrstne arhitekture. Od stanovalcev pa sva na zastavljena vprašanja pridobili zanimive in iskrene povratne informacije glede uporabnosti sosesk in najemnih stanovanj, ki so pomembne tako za investitorje kot projektante.

Katere lastnosti so ključne za kakovostno sosesko?
Maja Ivanič: Za kakovostno sosesko je seveda potreben dober naročnik oziroma investitor, ki pred svoj finančni uspeh postavlja strokovnost in kulturo bivanja ter se ne ustraši arhitektov, ki si prizadevajo za skupno dobro. Uspešna soseska mora zagotavljati kakovostno bivanje posamezniku in skupnosti. Zasnovana mora biti celovito, znotraj pa mora biti dovolj raznolika – tako v urbanistično-arhitekturni zasnovi in zunanji ureditvi kot v generacijsko-socialni strukturi, saj raznolikost preprečuje nastajanje socialno-ekonomskih ali kulturnih »getov«. Povezana mora biti z obstoječim okoljem. V soseskah Novo Brdo in Pod Pekrsko gorco je SSRS zgradil tudi oskrbovana stanovanja za starejše. Raznolike izkušnje ljudi med seboj povezujejo.
Špela Kuhar: Prav tako je pomembno, da stanovalci razvijejo občutek pripadnosti skupnosti. Pogoje za to pa v veliki meri ustvari in spodbudi prav kakovostno urbanistično-arhitekturno načrtovanje. Urejeni, raznoliki ter uporabni skupni notranji in zunanji prostori, kot so otroška in športna igrišča ter zelene površine, spodbujajo druženje med stanovalci, iz tega pa se razvije pripadnost skupnosti ter posledično njihova skrb za sosesko.

Kako se pri načrtovanju upoštevajo potrebe mladih družin, starejših stanovalcev, invalidov?
Maja Ivanič: Stanovalci imajo zelo raznolike potrebe in bivalne navade. Tudi mlade družine so mlade le določeno obdobje. Zato morajo biti stanovanja raznolika, tlorisna zasnova stanovanj pa prožna, da se lahko naknadno prilagodijo spremembam, ki jih prinašajo različna življenjska obdobja. Nekatera najemna stanovanja SSRS so prilagojena tudi za gibalno ovirane osebe. To pomeni, da so dostopni, dovolj široko dimenzionirani tudi skupni prostori, hodniki in dvigala. Investitor je omogočil prijetno in varno okolje za različne stanovalce.
Špela Kuhar: Soseske potrebujejo fleksibilne skupnostne prostore, ki jih stanovalci lahko souporabljajo, bodisi za sestanke, praznovanja, delo ali prostočasne dejavnosti. Glede na majhno površino so skupni prostori uporabni »podaljški« njihovih stanovanj. Prav tako so zelo pomembne zunanje ureditve, ki morajo upoštevati raznolike skupine stanovalcev. Pomembno je odgovoriti tudi na potrebe najstnikov, na kar se pogosto pozablja.

Kako se po vašem mnenju vloga Stanovanjskega sklada RS razvija in prilagaja trenutnim stanovanjski potrebam?
Maja Ivanič: Stanovanjski sklad RS se zaveda spreminjajočih se potreb družbe. Z gradnjo sosesk po celotni Sloveniji je omogočil kakovostno bivanje ranljivim skupinam, ki bi na prostem trgu težko našle kakovostno stanovanje po dostopni ceni. Skozi leta delovanja je prodobil ogromno izkušenj, na podlagi katerih je oblikoval interne smernice, ki projektantom omogočajo načrtovanje kakovostne arhitekture, a znotraj finančnih omejitev, katerim je Sklad kot javni investitor zavezan.
Špela Kuhar: Sklad se zaveda tudi pomena trajnosti, socialne vključitve in dostopnosti, kar je zelo pomembno za gradnjo bodočih stanovanjskih sosesk. Z gradnjo kakovostne arhitekture ustvarja pogoje za povezano in podporno skupnost, kar prispeva k dolgoročni stabilnosti sosesk.