Brezplačna vprašanja

Na ta vprašanja boste 21. oktobra med 10. in 13. uro brezplačno dobili odgovore, ko bodo slovenski detektivi odprli vrata javnosti. Med njimi tudi direktorica Detektivske varnostne agencije, Bernarda Škrabar Damnjanović, ki bo razkrila najpogostejše zlorabe, s katerimi se srečuje v praksi:

»Vidimo zaposlene, ki so na bolniški, a delajo za konkurenčno podjetje. Starše, ki so žrtev lažnih spletnih profilov. In podjetnike, ki izgubijo tisoče evrov zaradi lažnih računov. Vse to bi lahko preprečili – če bi ukrepali pravočasno.«

Škrabar Damnjanović bo ob tem spregovorila tudi o etičnem detektivskem delu, odgovornem zbiranju informacij in vlogi zaupanja v svetu, kjer informacije krožijo hitreje kot resnica.

Pro bono dan detektivske dejavnosti letos poteka že sedmo leto. Obeležujejo ga z namenom počastitve obletnice ustanovitve Detektivske zbornice Republike Slovenije. 21. oktobra 1994, so namreč sprejeli statut in znak ter izvolili prvo vodstvo zbornice.

The post Vse, kar ste si želeli vprašati detektiva, lahko vprašate 21. oktobra appeared first on Svet gospodarstva.

»CII že sedem desetletij dokazuje, da je mogoče združiti profesionalce z vsega sveta na temelju skupnih vrednot – zaupanja, integritete in odličnosti. Letos stopam v tretje leto ponosne službe v izvršnem odboru kot ena izmed izvršnih direktorjev. To je odgovorna in pomembna funkcija, saj pomeni, da imata tako Slovenija kot tudi Evropska unija v organizaciji svojo predstavnico na najvišji ravni. S tem v evropski prostor prinašamo globalne povezave, izkušnje in priložnosti, ki jih CII gradi po celem svetu,” je ob jubileju poudarila Bernarda Škrabar Damnjanović.

Članstvo v CII ni samoumevno – vanj lahko vstopijo le posamezniki, ki prestanejo stroge varnostne in etične preglede, izkažejo dolgoletne izkušnje ter zavezanost najvišjim standardom integritete. Prav ta selektivnost daje združenju globalno prepoznavnost in težo.

Bernardina sodelavca sta imela na slovesnem dogodku tudi predavanje o uporabi sodobnih tehnologij, ki so jih skupaj razvili v preiskovalni dejavnosti in o uporabi kompleksnih in naprednih preiskovalnih metodah. Dogodek je bil priložnost za krepitev povezav po svetu, izmenjavo najboljših praks ter začrtanje vizije prihodnosti, ki temelji na sodelovanju, inovacijah in globalni povezanosti.

O Council of International Investigators

Council of International Investigators je bil ustanovljen leta 1955 in danes združuje vodilne preiskovalce, varnostne strokovnjake in svetovalce po vsem svetu. Z visokimi standardi za sprejem in neomajno zavezanostjo etiki CII ostaja sinonim za profesionalnost in zanesljivost v preiskovalni dejavnosti.

Opomba (na fotografiji): Antoinette U. (Chief of Detectives, Chicago Police Department), Gautam Kumar (predsednik CII), Jack Burke (upokojeni detektiv, ZDA) in Bernarda Škrabar Damnjanović (Slovenija, članica izvršnega odbora CII).

The post Slovenska detektivka na veliki obletnici največjega združenja zasebnih preiskovalcev appeared first on Svet gospodarstva.

Zakaj so zlorabe bolniškega staleža v porastu in kako to občutijo podjetja?
Eden ključnih razlogov je nedorečen sistem. Slovenski model dopušča dolgotrajne bolniške brez resnega nadzora. Podjetja pogosto nimajo vpogleda v to, kaj se dogaja, čeprav so neposredno finančno prizadeta. Posledica je povečana obremenjenost preostale ekipe, padanje produktivnosti, izčrpanost kadra in izguba zaupanja. Ob tem pa številni delodajalci ne vedo, da imajo zakonito pravico ukrepati.

Kdaj naj delodajalec sploh razmisli o najemu detektiva?
Ko ima utemeljen sum, da zaposleni ne spoštuje pogojev bolniškega staleža. Če nekdo na primer trdi, da zaradi poškodbe ne more hoditi, potem pa se znajde na pohodu v hribe ali pomaga na gradbišču, to jasno kaže na zlorabo. Detektiv lahko skladno z zakonodajo pridobi informacije na terenu, pri tem pa upošteva vse etične in pravne okvire.

Kako pa detektivske storitve prispevajo k dolgoročnim rešitvam?
Detektiv ne le »ulovi« posameznika. Zbiranje podatkov omogoča podjetjem vpogled v sistemske težave, vse od pomanjkanja podpore zaposlenim do slabih odnosov na delovnem mestu. Ko se to razume, je mogoče oblikovati boljše interne protokole, izboljšati klimo in zmanjšati absentizem. Ne gre le za nadzor, temveč za celosten pristop k izboljšanju delovnih pogojev.

Kaj bi svetovali podjetnikom, ki se s tovrstnimi izzivi srečujejo prvič?
Da si poiščejo strokovno pomoč, ne le pravno, temveč tudi strateško. Pomembno je vedeti, da niso sami. Obstajajo načini, kako zakonito in spoštljivo zaščititi organizacijo pred zlorabami. Inštitut, v katerem sem strokovna vodja, sodelujemo z vrsto podjetij doma in v tujini, kjer pomagamo postaviti sistemske rešitve, od odziva na posamezne primere do analiz, vzpostavljanja strategij in dolgoročnega zmanjševanja absentizma. Vse se začne pri podatkih in pogumu, da podjetje zaščiti sebe in zaposlene, ki delo opravljajo pošteno.

The post Bernarda Škrabar Damnjanović: SLO model dopušča dolgotrajne bolniške appeared first on Svet gospodarstva.

“Ključni problem je omejitev osebne zaznave, ki predstavlja temelj detektivskega dela tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Naša dejavnost se v veliki meri opira na zbiranje informacij in opazovanje, še posebej pri odkrivanju delovnopravnih kršitev, kot so zlorabe bolniškega staleža, povračila potnih stroškov, zlorabe delovnega časa ter druge disciplinske kršitve. Z obrazložitvijo člena osebnega zaznave v novem zakonu se detektivom dinamično opazovanje postavlja pod izjemo, kar pomeni, da bo naše delo v praksi v večini omejeno zgolj na statično opazovanje. To pa ni dovolj za učinkovito detektivsko delo, kjer je potrebno ugotoviti celotno dejansko stanje. Nadalje zakon navaja, da detektiv po zaznani kršitvi preneha s svojim delom. Ob tem pripominjamo, da detektiv ni odvetnik in v večini tudi ne pravnik, da bi sam lahko presodil, ali je neko dejanje kršitev ali ne, to se ugotavlja v nadaljnjem disciplinskem postopku. Prav tako pa velja pripomniti, da mora za učinkovitost nadaljnjega postopka detektiv zbrati več dokaznega gradiva, iz katerega so razvidne težje in/ali ponavljajoče se kršitve, kar pa mu ta dikcija lahko onemogoča.”

“Pomembno je, da tako normativno-pravno kot metodološko-operativno nikakor ne moremo enačiti osebno zaznavo detektivov s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki jih izvaja policija. Detektivi nimamo pristojnosti niti pooblastil, ki bi omogočale izvajanje tajnih preiskovalnih ukrepov, kot so prisluškovanje, GPS sledenje ali uporaba drugih tehničnih pripomočkov, ki jih uporablja policija. Prav tako gre za popolnoma drug dokazni standard. Naša dejavnost ne zajema vsesplošnega in neprekinjenega opazovanja in je omejena zgolj na opazovanje javno dostopnih krajev in oseb v javnem prostoru, brez poseganja v zasebnost. S pridobljenimi informacijami detektiva si o opazovani osebi ni mogoče ustvariti podobe o njegovem življenju, ampak gre izključno za ciljno osebno zaznavo, s katero detektiv dokumentira samo konkretne kršitve, ki jih oseba izvede.”

Omejitev izvajanja dinamičnega opazovanja bo močno vplivala na kakovost njihovih preiskav, saj bodo naročniki ostali brez možnosti, da bi pridobili dokaze o kršitvah, kar bo nedvomno vodilo do velike premoženjske škode v gospodarstvu.

Detektivi so ključni pri preiskovanju zlorab

Pravna negotovost, ki jo prinaša nova zakonodaja, bo ogrozila sposobnost detektivov, da učinkovito ščitijo interese naročnikov v delovnopravnih postopkih, kjer je ravno osebna zaznava ključno dokazno sredstvo. Detektivi so ključni pri preiskovanju zlorab delovnopravnih pravic, kot so zlorabe bolniškega staleža, zlorab delovnega časa, notranjih tatvinah ali kršitve konkurenčne klavzule. Brez možnosti pridobivanja zanesljivih dokazov na podlagi dinamičnega opazovanja bodo detektivske storitve postale neučinkovite, delodajalci pa bodo izgubili možnosti, da se zaščitijo pred škodljivimi praksami.

Ključna vloga v številnih postopkih

“Poudariti želim, da smo detektivi v Sloveniji v zadnjih 30 letih delovali praktično brez kršitev zakonodaje ali očitkov o neupravičenem poseganju v zasebnost. Detektivska poročila imajo ključno vlogo v številnih postopkih. Z omejevanjem njihovega dela, ki bo praktično onemogočalo učinkovito pridobivanje dokazov, bo prišlo do zmanjšanja možnosti za poštene postopke, kar bo imelo resne posledice za naročnike njihovih storitev v gospodarstvu in javnem sektorju.”

“Če bo predlagani zakon sprejet v tej obliki, bo to usodno vplivalo na delovanje detektivov v Sloveniji. Opozarjamo, da bo takšen zakon prinesel nepopravljivo škodo za detektivsko panogo in pravno varnost v Sloveniji, obenem pa zmanjšal konkurenčnost slovenskih podjetij in onemogočil zaščito pred zlorabami delovnopravnih pravic,” zaključi Bernarda Škrabar Damnjanović.

The post Nov zakon bo usodno spremenil detektivsko dejavnost v Sloveniji appeared first on Svet gospodarstva.

Lani je postala prva Slovenka, ki je bila izvoljena v izvršni odbor ene najmočnejših in najprestižnejših tujih preiskovalnih organizacij Council of International Investigators s sedežem v ZDA in prva ter najmlajša ženska dekanja detektivske šole v Bukarešti. Poleg tega je prva, ki je v zgodovini Slovenije organizirala konferenco tujih preiskovalcev, kar izkazuje njeno neprekosljivo predanost in vodenje. Prav tako je bila kot prva zasebna preiskovalka iz Slovenije povabljena na zaprto Europolovo konferenco, kjer je predstavljala podjetje Next Sight in produkt, ki ga razvijajo.

Pionirska pot

Njeno zastopanje slovenskih preiskovalcev na svetovnem odru je izjemno. Septembra bo sodelovala na konferenci v Kolumbiji, naslednje leto pa se bo udeležila stoletnice v Chicagu. Njena pionirska pot zajema tudi to, da je postala prva predsednica komisije za nadzor detektivov in prva ženska v komisiji za detektivske izpite.

Pretekli teden je vodila tudi prvi program izmenjave članov Council of International Investigators v zgodovini svetovne detektivske stroke. Detektiv iz pisarne Davida Karasa v Pragi je prišel na izmenjavo v Ljubljano. Med tem zgodovinskim tednom so si med seboj izmenjali mnogo izkušenj. Nadaljevali so z bogatimi lekcijami, ki so jih v njihovem kolektivu pridobili z več kot 30-letnim delom na področju preiskovanj v organih pregona in zasebnih preiskav, prav tako z izkušnjami iz Češke detektivske pisarne, kjer se ponašajo s podobno tradicijo.

Izmenjava mnenj

K izmenjavi detektivov so pristopili že preiskovalci iz Kanade, Indije, Venezuele, Izraela, Portugalske, Avstralije, Češke, Združenih arabskih emiratov in Slovenije. Program izmenjave omogoča kateremukoli preiskovalcu, ki pristopi k izmenjavi, da obišče kateregakoli drugega preiskovalca iz seznama z namenom deljenja znanja in izkušenj. Takšen način izmenjave je neprecenljiva in unikatna priložnost za preiskovalce iz celega sveta. Pomembnost precedenčnega dogodka se kaže tudi v tem, da je prvo izmenjavo na svetu obiskal tudi podpredsednik Avstrijske detektivske zbornice Udo Muchitsch.

»Ponosen sem, ko spremljam korake te prve izmenjave v zgodovini detektivske stroke. Bernardina predanost pri spodbujanju in rasti naše organizacije je resnično navdihujoča. Hvala, ker tako odlično zastopa organizacijo v različnih državah in za njene napore pri krepitvi naše globalne prisotnosti,« komentirajo pionirski dogodek detektivi iz te branže po svetu.

The post Zgodovinski dosežki slovenske preiskovalke appeared first on Svet gospodarstva.