Bernarda Škrabar Damnjanović: SLO model dopušča dolgotrajne bolniške
Ko bolniška postane izgovor: Kako naj podjetja zaščitijo svoje vire?
Slovenija se že leta uvršča v sam vrh držav po številu bolniških odsotnosti in izdatkih za zdravstveno in hkrati ostaja edina država EU brez časovne omejitve trajanja bolniške odsotnosti. Kaj lahko stori delodajalec, ko posumi, da zaposleni morda v resnici ne koristi bolniške odsotnosti, temveč morda dela na črno ali celo odpotuje? Bernarda Škrabar Damnjanović, detektivka in strokovna vodja Inštituta za varnost in strateške raziskave, opozarja na to perečo temo, ki povzroča vse večjo škodo gospodarstvu.
Zakaj so zlorabe bolniškega staleža v porastu in kako to občutijo podjetja?
Eden ključnih razlogov je nedorečen sistem. Slovenski model dopušča dolgotrajne bolniške brez resnega nadzora. Podjetja pogosto nimajo vpogleda v to, kaj se dogaja, čeprav so neposredno finančno prizadeta. Posledica je povečana obremenjenost preostale ekipe, padanje produktivnosti, izčrpanost kadra in izguba zaupanja. Ob tem pa številni delodajalci ne vedo, da imajo zakonito pravico ukrepati.
Kdaj naj delodajalec sploh razmisli o najemu detektiva?
Ko ima utemeljen sum, da zaposleni ne spoštuje pogojev bolniškega staleža. Če nekdo na primer trdi, da zaradi poškodbe ne more hoditi, potem pa se znajde na pohodu v hribe ali pomaga na gradbišču, to jasno kaže na zlorabo. Detektiv lahko skladno z zakonodajo pridobi informacije na terenu, pri tem pa upošteva vse etične in pravne okvire.
Zelo pogosto. Mnogi čakajo predolgo, v strahu, da ne bi »posegli v zasebnost«, čeprav imajo v resnici ustrezno pravno podlago za preverjanje suma. Posledično izgubljajo dragocen čas, sredstva in kadrovski zagon. Preventiva je pri tem ključna, tudi z jasno komunikacijo zaposlenim, da podjetje nadzoruje upravičenost do bolniških odsotnosti.
Kako pa detektivske storitve prispevajo k dolgoročnim rešitvam?
Detektiv ne le »ulovi« posameznika. Zbiranje podatkov omogoča podjetjem vpogled v sistemske težave, vse od pomanjkanja podpore zaposlenim do slabih odnosov na delovnem mestu. Ko se to razume, je mogoče oblikovati boljše interne protokole, izboljšati klimo in zmanjšati absentizem. Ne gre le za nadzor, temveč za celosten pristop k izboljšanju delovnih pogojev.
Kaj bi svetovali podjetnikom, ki se s tovrstnimi izzivi srečujejo prvič?
Da si poiščejo strokovno pomoč, ne le pravno, temveč tudi strateško. Pomembno je vedeti, da niso sami. Obstajajo načini, kako zakonito in spoštljivo zaščititi organizacijo pred zlorabami. Inštitut, v katerem sem strokovna vodja, sodelujemo z vrsto podjetij doma in v tujini, kjer pomagamo postaviti sistemske rešitve, od odziva na posamezne primere do analiz, vzpostavljanja strategij in dolgoročnega zmanjševanja absentizma. Vse se začne pri podatkih in pogumu, da podjetje zaščiti sebe in zaposlene, ki delo opravljajo pošteno.
