V zadnjem mesecu se je pojavilo več spletnih trgovin, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike tudi z imeni svojih domen. V Lekarniški zbornici so tudi preko praktičnih primerov predstavili zdravstvena tveganja uporabe ponarejenih zdravil.
Kje se odsvetuje nakup?
Lekarniška zbornica Slovenije močno odsvetuje nakup zdravil preko neuradnih spletnih lekarn, saj je splet preplavljen s ponarejenimi zdravili. Njihova uporaba lahko resno ogrozi zdravje in življenje posameznika. Obstaja namreč resna možnost, da takšno zdravilo sploh ne vsebuje učinkovine oziroma vsebuje neznane ali nadomestne sestavine, ima napačen odmerek (previsok ali prenizek) ali celo vsebuje strupene primesi ali bakterije.
»Na spletu so se v zadnjem mesecu pojavile spletne lekarne, ki se lažno predstavljajo kot uradne, verificirane spletne lekarne. Lažne spletne lekarne uporabnikom obljubljajo hiter in enostaven dostop do zdravil, tudi tistih, za katere je potreben zdravniški recept (že to je znak, da gre za lažno spletno lekarno), brez ustreznega nadzora. Ne pustite se zavesti, saj so imena teh spletnih strani namreč zelo podobna imenom uradnih slovenskih lekarn in lahko ustvarijo lažen občutek varnosti. Med njimi so na primer ljubljanalekarna.com, lekarnagorenjska.com, lekarnakoper.com. Večina takšnih spletnih strani gostuje v oblačnih storitvah, domene pa so registrirane izven Evropske unije, npr. v Hongkongu, Indiji, Nigeriji« je na novinarskem srečanju opozorila mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Ob tem poudarja pomen označbe (slika spodaj), ki označuje uradne verificirane spletne lekarne v državah Evropske unije, s katerim je označena vsaka legalna spletna lekarna. S klikom na znak se uporabnik lahko poveže s spletno stranjo Ministrstva za zdravje, kjer je objavljen seznam vseh spletnih lekarn v Sloveniji, ki imajo dovoljenje za izvajanje te dejavnosti.
Vse več nakupov na spletu
Ob tem je Darja Potočnik Benčič opozorila, da se predvsem mlajše generacije vse pogosteje obračajo na splet, tako pri nakupih kot pri iskanju informacij in zdravstvenih nasvetov. Kot glavne razloge izpostavlja udobje, dostopnost 24 ur na dan ter v zadnjem času tudi slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev, kar velja za celotno Evropsko unijo. Ob tem pa večina tovrstnih uporabnikov nima dovolj znanja, da bi znala presoditi, katere informacije in ponudbe so verodostojne in katere ne. »Goljufi to neznanje sistematično izkoriščajo. S premišljeno komunikacijo, lažnimi referencami ter celo z zlorabo identitet zdravnikov in farmacevtov uporabnike hitro prepričajo, da gre za zaupanja vredno spletno lekarno,« poudarja predsednica zbornice.
Kaj lahko upravičeno vzbuja sum, da gre za nelegalno spletno lekarno:
- občutno nižje cene zdravil,
- možnost nakupa zdravil na recept brez recepta,
- odsotnost možnosti farmacevtskega svetovanja,
- nejasni podatki o ponudniku.
Zdravstvena tveganja uporabe ponarejenih zdravil
Strokovna vodja Dolenjskih lekarn Andrea Šetina je preko številnih primerov iz prakse opozorila: »Ob vsem prej naštetem je veliko in zelo realno tveganje, da bo v lažni spletni lekarni pacient kupil ponarejeno zdravilo. Če bo ostal brez zdravila in bo samo finančno oškodovan, bo to še najmanj. Ponarejena zdravila namreč predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi. Nenadzorovana uporaba zdravil na recept lahko povzroči resne zaplete, prav tako izpostavljenost nevarnim primesem v ponarejenih zdravilih, kot so patogeni mikroorganizmi, težke kovine ali organska topila. Ob nesmotrni uporabi protimikrobnih zdravil pa se lahko širi tudi odpornost proti antibiotikom.«
Zdravila, ki jih pacienti najpogosteje iščejo preko spleta:
- zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije (npr. Kamagra), ki so lahko nevarna za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi, okvaro jeter ali nizkim krvnim tlakom,
- zdravila za hujšanje, antibiotike, antidepresive, uspavala, pomirjevala, močne analgetike in zdravila za ADHD,
- anabolike in druge snovi, ki se uporabljajo v športu za doping; te so razširjene na črnem trgu in lahko povzročijo trajne zdravstvene posledice,
- ajurvedske in rastlinske pripravke iz tujine, ki so lahko hepatotoksični (lahko povzročijo okvaro in odpoved jeter).
»Podatki, kažejo, da je v Sloveniji še posebej razširjeno kupovanje ponaredkov zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije, pogosto oglaševanih kot »100 % originalni izdelki,« izpostavlja Andrea Šetina.
Zdravila niso običajno blago
Na nevarnosti spletnega nakupa zdravil že dalj časa poleg Lekarniške zbornice Slovenije opozarjajo še Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, Evropska agencija za zdravila (EMA) ter Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). »V Lekarniški zbornici Slovenije javnost znova opozarjamo, da je edino varno mesto za pridobivanje zdravil lekarna, kjer so zdravila preverjena, ustrezno shranjena in izdana pod strokovnim nadzorom farmacevta, ki bolniku tudi svetuje glede pravilne in varne uporabe. Zdravila niso običajno blago. Gre za izdelke, ki neposredno vplivajo na zdravje, zato z njimi ne smemo tvegati,« poudarja Darja Potočnik Benčič.
Zanimivi so podatki v letnem poročilu Finančne uprave Republike Slovenije o številu zaseženih pošiljk zdravil. V letu 2024 so zasegli 1.231 pošiljk s 120.506 kosi, med katerimi prevladujejo zdravila za zdravljenje erektilnih motenj, za zdravljenje okužb z zajedavci, zdravljenje plešavosti, tablete za hujšanje ter zdravila proti nespečnosti. »Veliko pošiljk so izdelki, ki se v skladu z zakonodajo opredelijo kot zdravila, prejemniki oziroma kupci pa so prepričani, da kupujejo prehranska dopolnila. Vedeti moramo, da je to, kar zaseže FURS, manjši del zdravil, ki v Slovenijo pridejo po nelegalnih poteh. Pomeni, da je nakupov preko spleta, v tujih in zelo pogosto nelegalnih spletnih lekarnah, izjemno veliko,« sklene Darja Potočnik Benčič.
