Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni
Sporočilo kampanje »Skupaj odkrivajmo sladkorno« je Pravi čas je – prej.
Po najnovejših podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je leta 2025 v Sloveniji z diagnosticirano sladkorno boleznijo živelo približno 159.800 ljudi, kar je 28 odstotkov več kot pred desetletjem. Približno vsak deseti prebivalec, starejši od 15 let, ima veliko ali zelo veliko tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v prihodnjih desetih letih. Še posebej skrb vzbujajoče pa je, da številni posamezniki za svojo bolezen sploh ne vedo.
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga vsako leto obeležujemo 14. novembra, Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni tipa 2. V ospredju je kampanja »Skupaj odkrivajmo sladkorno«, ki bo od novembra 2026 do maja 2027 potekala v okviru evropskega projekta JACARDI. Njen namen je spodbuditi odrasle, da pravočasno prepoznajo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, saj se lahko ta dolgo razvija brez opaznih težav. Pomembno vlogo pri ozaveščanju, svetovanju in podpori posameznikom imajo tudi farmacevti v lekarnah.
Svetovni dan sladkorne bolezni
»Sladkorna bolezen tipa 2 se lahko razvija postopoma in brez očitnih opozorilnih znakov. Zato je izjemno pomembno, da posamezniki poznajo dejavnike tveganja in pravočasno ukrepajo. Farmacevti smo pogosto med prvimi zdravstvenimi strokovnjaki, na katere se ljudje obrnejo po nasvet. V lekarnah jih lahko usmerjamo pri prepoznavanju tveganja, spodbujamo k zdravemu življenjskemu slogu ter jim pomagamo pri pravilni in varni uporabi zdravil,« poudarja asist. dr. Boštjan Martinc, nacionalni koordinator za sladkorno bolezen pri Lekarniški zbornici Slovenije.
Sporočilo kampanje »Skupaj odkrivajmo sladkorno« je: Pravi čas je – prej. Vprašajte farmacevta. Z zgodnjim prepoznavanjem tveganja, ustreznimi informacijami in pravočasnim ukrepanjem lahko posamezniki pomembno prispevajo k ohranjanju svojega zdravja.
Farmacevti pomembna podpora bolnikom s sladkorno boleznijo
Lekarniška zbornica Slovenije opozarja tudi na pomen pravilne in varne uporabe zdravil ter medicinskih pripomočkov pri posameznikih, ki že imajo postavljeno diagnozo.
Magistri farmacije v lekarnah bolnikom svetujejo o pravilni uporabi zdravil, odmerkih in morebitnih težavah pri zdravljenju, kot so neželeni učinki ali medsebojno delovanje zdravil. Prav tako jim pomagajo pri uporabi merilnikov glukoze v krvi ter jih usmerijo glede uporabe drugih medicinskih pripomočkov, vključno s sistemi za neprekinjeno spremljanje glukoze.
V lekarnah so na voljo tudi različne farmacevtske storitve, med drugim pregled uporabe zdravil, vključno s pripravo ali posodobitvijo osebne kartice zdravil, ki prispevajo k večji varnosti zdravljenja. O razpoložljivosti posameznih storitev se lahko pacienti pozanimajo v svoji lekarni.
Ali poznate svoje tveganje za sladkorno bolezen?
Pomemben korak k zgodnjemu prepoznavanju sladkorne bolezni tipa 2 je izpolnitev vprašalnika FINDRISK, s katerim lahko odrasli ocenijo tveganje za razvoj bolezni. Vprašalnik je dostopen na spletni strani, posamezniki pa lahko v lekarni izpolnijo tiskano različico.
Preverjanje je še posebej priporočljivo po 45. letu starosti, pri čezmerni telesni masi, povišanem krvnem tlaku, sladkorni bolezni v družini ali pri ženskah, ki so imele v preteklosti nosečnostno sladkorno bolezen.
Rezultat vprašalnika posamezniku pomaga razumeti, kako naj ukrepa. Ob tem je treba poudariti, da vprašalnik ni diagnostično orodje. Ob znakih, kot so izrazita žeja, pogosto uriniranje, nepojasnjeno hujšanje, zamegljen vid ali izrazita utrujenost, je potreben posvet z zdravnikom, ne glede na doseženi rezultat.
Že majhne spremembe lahko pomembno vplivajo na zdravje
Tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 lahko zmanjšamo tudi z vsakodnevnimi navadami. Pomembni so redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana, vzdrževanje primerne telesne mase in opustitev kajenja.
Odraslim se priporoča od 150 do 300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden ter izvajanje vaj za krepitev mišic vsaj dvakrat tedensko. Dejavnost prilagodite svojim zmožnostim in zdravstvenemu stanju ter jo stopnjujte postopoma. Koristno je tudi prekinjanje dolgotrajnega sedenja. Pri prehrani naj imajo prednost zelenjava, stročnice in polnovredna žita, za žejo pa voda ali nesladkan čaj.
»Za zmanjševanje tveganja ni nujno, da čez noč popolnoma spremenimo življenjski slog. Pomembno je, da začnemo z majhnimi, a vztrajnimi koraki. Vsaka pozitivna sprememba šteje, še posebej če jo ohranjamo dolgoročno,« dodaja Martinc.
