V Ljubljani, Ajdovščini in Kranju nastajajo novi stanovanjski projekti, ki odgovarjajo na konkretne potrebe ljudi, bodisi po mestni dostopnosti, odprtem razgledu ali umirjenem družinskem okolju. Zasnovani so premišljeno, brez tipskih rešitev, z mislijo na kakovost bivanja tudi desetletja po vselitvi. O tem, kako pomembna je dobra lokacija, fleksibilnost tlorisov in zaupanje uporabnikov, smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Brilosa, Nejcem Hrnčičem.
Topniško v Ljubljani ste uspešno zaključili. Kaj je bil glavni poudarek tega projekta?
Pri tem projektu smo povezali dve ključni potrebi mestnega okolja – kakovostno in dostopno bivanje ter medgeneracijsko zasnovo. Od 91 stanovanj je skoraj polovica oskrbovanih, ostala pa so namenjena posameznikom in družinam. Lokacija je zelo dobra, saj objekt stoji za Petrolom, nasproti Bežigrajskega stadiona in tik ob zdravstvenem domu. Vključuje tudi štiri poslovne prostore in 136 parkirnih mest, kar dodaja uporabnost celotnemu kompleksu. Velika večina enot je že prodanih, nekaj zadnjih pa je še na voljo. Kupce je prepričala predvsem bližina vsega, kar potrebujejo in to, da se v prostoru počutijo varno in domače.
Kranj in Ajdovščina imata povsem drugačen značaj kot Ljubljana. Kako ste se ju lotili?
Vsako okolje zahteva svoj pristop. V Kranju smo zasnovali manjši, a kakovostno oblikovan projekt Sončne Livade. Nastaja 28 stanovanj, razporejenih v dveh stavbah, pod katerima bo skupna garaža. Stanovanja bodo svetla, zračna, z velikimi steklenimi površinami, kakovostnimi materiali in zelenimi atriji. Nahajajo se med Cesto Rudija Šelige in Ručigajevo cesto, na mirni lokaciji, a še vedno zelo blizu vsega pomembnega. V Ajdovščini pa smo arhitekturo popolnoma prilagodili razgledu. Projekt Razgledi nad Ajdovščino vključuje 39 stanovanj, ki so umeščena tik nad mestom. Od tam se odpirajo neverjetni pogledi na Vipavsko dolino in to je nekaj, kar si želiš imeti vsak dan. Tlorisi so odprti, funkcionalni in usmerjeni k svetlobi. Ta projekt je za vse, ki iščejo mir, bližino narave in hkrati dostopnost mesta.
V vaših projektih je veliko govora o trajnosti. Kaj to konkretno pomeni?
Za nas trajnost ni zgolj energetska učinkovitost, ampak način razmišljanja. Uporabljamo toplotne črpalke, troslojna okna, naravne materiale. Zelo pomembni so tudi tlorisi, saj želimo, da stanovanja omogočajo fleksibilno rabo skozi čas. Zeleni atriji, povezani z zunanjimi površinami, otroška igrišča in premišljena umeščenost v okolje pa celostno dvignejo kakovost bivanja.
Kakšno vlogo po vašem mnenju nosi investitor pri razvoju prostora?
Zelo odgovorno. Ne gre zgolj za gradnjo in prodajo, ampak za vprašanje, kakšen pečat pustimo v prostoru. Vsak projekt mora imeti dolgoročno vrednost. Stanovanja snujemo, kot bi bila za nas, z mislijo na uporabnika, ki bo tam živel danes in čez 15 let. Sodelujemo s strokovnjaki, arhitekti, urbanisti in verjamemo, da se ta skrb na koncu pozna v zadovoljstvu stanovalcev.
Kje vidite priložnosti za nadaljnji razvoj?
Vidimo jih tako v večjih mestih kot v manjših lokalnih okoljih, kjer primanjkuje kakovostnih rešitev. Ljudje želijo dobro živeti, v varnem, funkcionalnem in lepo zasnovanem okolju. Ne stremimo k rasti za vsako ceno, temveč želimo, da vsak projekt prinese konkretno vrednost. To je naš cilj in naša prednost.
