Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji predlani odkritih 117 primerov okužb hepatitisa B in 107 primerov hepatitisa C. Čeprav je epidemiološka situacija pri nas v primerjavi s številnimi drugimi državami razmeroma ugodna, virusnih hepatitisov še nismo odpravili. Posebej skrb vzbuja dejstvo, da okužbi s hepatitisom B in C pogosto več let ali celo desetletij potekata brez očitnih znakov. Po ocenah stroke naj bi bilo samo s hepatitisom C v Sloveniji okuženih okrog 1.000 ljudi, ki za okužbo ne vedo. Tako 28. julija obeležujemo svetovni dan hepatitisov, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija obeležuje z namenom ozaveščanja o zaščiti pred hepatitisom in nevarnostih te bolezni ter možnostih zdravljenja.

Nujno je ozaveščenje

»V Lekarniški zbornici se vsako leto pridružujemo ozaveščanju javnosti o pomembnosti cepljenja, testiranja in preventivnega delovanja. Lekarniški farmacevti so pacientom dostopni po vsej Sloveniji in jim lahko svetujejo o preprečevanju okužb, cepljenju, pravilni in varni uporabi zdravil ter jih ob prepoznanem tveganju usmerijo k zdravniku oziroma na testiranje,« poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič.

Hepatitis pomeni vnetje jetrnega tkiva, ki ga lahko povzročajo virusi, najpogosteje virusi hepatitisa A (HAV), B (HBV), C (HCV), D (HDV) in E (HEV), pa tudi alkohol, nekatera zdravila in kemikalije ter avtoimunske bolezni. Med najnevarnejšimi oblikami sta virusna hepatitisa B in C, saj lahko nezdravljena kronična okužba privede do ciroze, odpovedi jeter ali raka jeter.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu s hepatitisom B ali C okuženih več kot 350 milijonov ljudi, večina pa se okužbe sploh ne zaveda. Kronični virusni hepatitis vsako leto povzroči približno 1,4 milijona smrti, predvsem zaradi ciroze in raka jeter. Virusi hepatitisa so v svetu v zadnjih letih postali drugi najpogostejši povzročitelj smrti zaradi nalezljivih bolezni, takoj za tuberkulozo.

Okužba se lahko več let skriva brez simptomov

Pri nekaterih ljudeh virusni hepatitis poteka brez kakršnih koli simptomov. Kadar se znaki pojavijo, so sprva nespecifični, podobni gripi in vključujejo utrujenost, povišano telesno temperaturo, glavobol ter bolečine v mišicah. Pojavijo se lahko tudi slabost, bruhanje, zmanjšan tek, driska, bolečine pod desnim rebrnim lokom, občutek napetosti v trebuhu. Pri izrazitejši okvari jeter se lahko pojavijo zlatenica, temno obarvan urin, svetlo oziroma sivkasto blato, srbeča koža ter otekanje nog in trebuha. Akutni hepatitis lahko spontano izzveni, medtem ko kronična okužba traja dlje časa in brez ustreznega zdravljenja povečuje tveganje za nepopravljive poškodbe jeter.

Način prenosa je odvisen od vrste virusa

Hepatitisa A in E se najpogosteje prenašata z okuženo hrano ali vodo ter sta pogostejša na območjih s slabšimi higienskimi razmerami. Tveganje je zato lahko večje tudi med potovanji.

Hepatitisa B in C se prenašata predvsem ob stiku z okuženo krvjo. Do prenosa lahko pride pri uporabi nesterilnega pribora za injiciranje, tetoviranje ali prebadanje kože, pri souporabi britvic, zobnih ščetk in drugih predmetov, na katerih so lahko sledovi krvi, ter pri neustrezno izvedenih medicinskih ali kozmetičnih posegih. Hepatitis B se lahko prenaša tudi z nezaščitenimi spolnimi odnosi in z okužene matere na otroka med porodom.

Hepatitis C je danes mogoče uspešno pozdraviti

Možnosti zdravljenja so odvisne od vrste hepatitisa. Pri akutnih oblikah pogosto zadostujejo počitek, ustrezna hidracija, uravnotežena prehrana in spremljanje zdravstvenega stanja. Pri kroničnih oblikah sta potrebna specialistična obravnava in zdravljenje s protivirusnimi zdravili.

V Sloveniji so na voljo sodobna zdravila za zdravljenje hepatitisa C, s katerimi je mogoče okužbo pri veliki večini bolnikov povsem pozdraviti, če je le odkrit dovolj hitro. Zdravljenje traja od 8 do 24 tednov, je zelo učinkovito in bistveno zmanjša tveganje za cirozo ter raka jeter. Pri akutnem hepatitisu B specifično zdravljenje praviloma ni potrebno, pri kroničnem hepatitisu B pa je zdravljenje odvisno od več dejavnikov. uporabljajo se zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusa, zmanjšajo njegovo aktivnost in preprečujejo napredovanje bolezni in tveganje za raka jeter ter izboljšajo kakovost življenja in podaljšajo življenjsko dobo. Zdravljenje je dolgotrajno.

»Bolniki z virusnim hepatitisom morajo zdravila uporabljati skladno z navodili zdravnika in farmacevta, redno opravljati laboratorijske preiskave ter se izogibati alkoholu in nenadzorovani uporabi zdravil ali prehranskih dopolnil, ki bi lahko dodatno obremenila jetra. Zato je pomembno, da se bolniki tako o varni uporabi zdravil za zdravljenje hepatitisa kot o potencialni uporabi izdelkov brez recepta posvetujejo s svojim farmacevtom,« dodaja mag. Darja Potočnik Benčič.

Testiranje in cepljenje ostajata ključna ukrepa

Testirane je priporočljivo in pomembno za ljudi, ki so bili v preteklosti izpostavljeni krvi, so prejeli transfuzijo ali zdravstveni poseg v okoliščinah, kjer varnost krvi in sterilnost opreme nista bili zagotovljeni, so uporabljali skupen pribor za injiciranje ali pa so imeli druge možne dejavnike tveganja.

Proti hepatitisu B je na voljo učinkovito in varno cepljenje, ki je v Sloveniji od leta 1998 vključeno v redni program cepljenja otrok. Otroci, rojeni od oktobra 2019, so cepljeni s šestvalentnim cepivom, pri katerem prvi odmerek prejmejo pri treh mesecih, drugega pri petih mesecih, tretjega pa med 11. in 18. mesecem starosti. Cepljenje se priporoča tudi zdravstvenim delavcem, osebam s kroničnimi boleznimi jeter in drugim skupinam z večjim tveganjem za okužbo.

Cepivo proti hepatitisu C še ni na voljo, zato so toliko pomembnejši preprečevanje stika z okuženo krvjo, uporaba sterilnega pribora, varno izvajanje tetoviranja in prebadanja kože, zaščita pri spolnih odnosih ter pravočasno testiranje.

»Ugodna epidemiološka slika Slovenije ne sme postati razlog za brezbrižnost. Vsaka pravočasno odkrita okužba pomeni možnost za zdravljenje, preprečitev hudih zapletov in zmanjšanje nadaljnjega širjenja virusa. Pri hepatitisu lahko prav informacija, pogovor z zdravstvenim delavcem in preprost krvni test človeku rešijo življenje. Uporaba zdravil v skladu z navodili in upoštevanje nefarmakoloških ukrepov pa sta bistvena za uspešno zdravljenje,« sklene mag. Darja Potočnik Benčič.

The post Slovenija dobro obvladuje hepatitis appeared first on Svet gospodarstva.

Zdravljenje hepatitisa je odvisno od vrste in resnosti bolezni

Hepatitisa A in E sta pretežno bolezni popotnikov v tropskih  območjih, kjer se prenašata predvsem z okuženo hrano in vodo. Hepatitisa B in C se prenašata z izpostavljenostjo okuženi krvi, z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi in z okužene matere na novorojenca. Zdravljenje hepatitisa je odvisno od vrste in resnosti bolezni, vendar vključuje splošne ukrepe, kot so počitek, ustrezna hidracija in prehrana, ter specifične ukrepe, kot so protivirusna zdravila za hepatitis C in B. Pri akutnem hepatitisu je pogosto potrebna samo podporna nega, saj lahko telo samo premaga okužbo. »Bolniki s kroničnim hepatitisom potrebujejo dolgotrajno zdravljenje s protivirusnimi zdravili za zmanjšanje virusne obremenitve in preprečevanje zapletov, kot so ciroza ali v hujših primerih  rak jeter. Pomembno je tudi izogibanje alkoholu in potencialno hepatotoksičnim zdravilom ter redno spremljanje stanja jeter z laboratorijskimi preiskavami pri zdravniku,« je poudarila.

Bolezen lahko izzveni, lahko pa se zelo zaplete

V nekaterih primerih bolezen poteka brez kakršnih koli simptomov, sicer pa se na začetku kažejo gripi podobni znaki, kot so vročina, glavobol, utrujenost in bolečine v mišicah, ki lahko preidejo v prebavne težave, kot so slabost, bruhanje, zmanjšan tek, driska, bolečine pod desnim rebrnim lokom in napetost v trebuhu. Kasneje se pojavijo še zlatenica, temno obarvan urin, sivkasto blato, otekanje nog in trebuha ter srbeča koža, kar nakazuje na moteno delovanje jeter. Akutni hepatitis traja do šest mesecev in lahko spontano izzveni, medtem ko kronični hepatitis traja dlje in lahko vodi do resnih zapletov, kot so ciroza, odpoved jeter in jetrni rak. Redno spremljanje in ustrezno zdravljenje sta ključna za preprečevanje teh zapletov, še posebej pri hepatitisu B in C.

Preventivno delovanje je še vedno najboljše

Preventiva proti hepatitisu vključuje več ukrepov. Cepljenje je najučinkovitejša zaščita proti hepatitisu A, B in D Cepljenje proti hepatitisu A je obvezno za vstop v nekatere države. Upoštevanje higiene, kot je redno umivanje rok in uživanje varne pitne vode ter hrane, je pomembno za preprečevanje okužb z virusom hepatitisa A. Za zmanjšanje tveganja okužbe s hepatitisom B in C je ključna uporaba sterilnih igel in injekcij ter varna praksa pri tetoviranju in prebadanju kože. Prav tako je pomembna uporaba zaščite med spolnimi odnosi. Izogibanje delitvi osebnih predmetov, kot so britvice in zobne ščetke prav tako pripomore k preprečevanju širjenja hepatitisa. »Redni zdravstveni pregledi in testiranja so ključni za zgodnje odkrivanje in zdravljenje okužbe, kar preprečuje širjenje bolezni in morebitne zaplete. Preventivno delovanje pa tako ostaja daleč najbolj učinkovit način preprečevanja okužb,« je sklenila.

The post Slovenija se dobro bori s hepatitisom, naj tako tudi ostane appeared first on Svet gospodarstva.