Gre namreč za proces, ki se v telesu in duševnosti kopiči vrsto let, začne pa se zelo zgodaj v življenju. »Naše telo in živčni sistem si zapomnita veliko več, kot se zavedamo. Določene travme lahko nastajajo že v obdobju nosečnosti oziroma v zgodnjem otroštvu. Če jih ne naslovimo in predelamo, se kasneje pogosto kažejo v obliki kroničnega stresa, tesnobe, izgorelosti ali nemiru,« pojasnjuje Bojana Fende Habula, ustanoviteljica Karniona.

Tehnologija najprej v pomoč za astronavtom, danes v službi zdravja

Pri obravnavi stresa v Karnionu uporabljajo celosten pristop, kjer uporabljajo vrhunsko tehnologijo, Osrednji del antistresnega programa v Karnionu kot edini v tem delu Evrope predstavljajo napredni antistresni počivalniki (alfa počivalniki) in možganski spodbujevalniki, ki s pomočjo zvoka, vibracij, svetlobe in toplote pomagajo telesu in umu preiti v stanje globoke sproščenosti, tako imenovano alfa stanje možganskega delovanja. Razvili so tudi novi 10-urni program Odporni na stres – kako voditi sebe skozi življenje.

Vsako stranko obravnavajo celostno

»Naš center obiskujejo poslovneži, športniki, politiki, pa tudi mnogi posamezniki, ki iščejo način za sprostitev in obnovo energije. Vsako stranko obravnavamo celostno. Poleg uporabe alfa počivalnika jim omogočamo tudi izobraževanje o stresu, saj je razumevanje njegovega vpliva na telo in um ključ do lahkotnejšega življenja. Naši obiskovalci se ne le sprostijo, ampak pridobijo tudi pomembna znanja za obvladovanje stresnih trenutkov v vsakdanjem življenju. Oblikujemo ali kreiramo programe, ki vključuje tako fizično kot duševno obnovo,« poudarja Bojana Fende Habula.

Program je zasnovan tako, da ne zahteva aktivnega napora, temveč omogoča, da se telo samo postopoma razbremeni nakopičenih napetosti. Posebno vlogo imajo tudi svetlobni možganski spodbujevalniki, ki temeljijo na tehnologiji, razviti v okviru NASA za potrebe astronavtov. Njihov namen je bil pomagati pri obvladovanju stresa, dezorientacije in psihične obremenitve v ekstremnih razmerah. V Karnionu se ta tehnologija uporablja v medicinske in preventivne namene, in sicer za podporo sprostitvi, uravnavanju hormonskega ravnovesja in zmanjševanju stresnih odzivov telesa.

The post 18. januar je najbolj depresiven dan v letu appeared first on Svet gospodarstva.

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, Lekarniška zbornica Slovenije poudarja pomen sodelovanja med bolniki, zdravniki in farmacevti ter spodbuja k odprtemu pogovoru o duševnem zdravju. »Depresija je bolezen in ne šibkost, zato je potrebno odstraniti stigmo. Tako kot pri drugih kroničnih boleznih je tudi tukaj ključno vztrajanje pri zdravljenju in odprta komunikacija z zdravstvenimi strokovnjaki. Magistri farmacije v lekarnah so pogosto prvi, ki se jim bolniki zaupajo in prepoznajo njihovo stisko ter bolnika usmerijo,« poudarja mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Depresija zahteva dolgotrajno zdravljenje

Depresija je resna bolezen, ki se kaže kot dolgotrajen občutek žalosti, praznine in izgube zanimanja za stvari, ki so osebo prej veselile. Vpliva na splošno počutje, mišljenje in vedenje ter lahko povzroči številne čustvene pa tudi telesne težave. Ljudje z depresijo se pogosto težko spopadajo z vsakodnevnimi opravili in lahko doživljajo občutke brezupa ali celo misli, da življenje ni vredno živeti.

Pomembno je razumevanje, da depresija ni le prehoden občutek žalosti ali slabega razpoloženja, ki mine sam od sebe, temveč resno zdravstveno stanje, ki zahteva ustrezno in pogosto tudi dolgotrajno zdravljenje. Pogosto se pojavi pri mladih med 20. in 30. letom starosti, v enem odstotku tudi pri otrocih in v 5 odstotkih pri mladostnikih. Razvije se lahko v katerem koli življenjskem obdobju. Kljub resnosti bolezni se večina ljudi ob ustreznem zdravljenju – z zdravili, psihoterapijo ali kombinacijo obojega – postopoma počuti bolje in lahko ponovno zaživi kakovostno življenje.

Kaj je pomembn pri zdravljenju?

Bolniki, ki se zdravijo z antidepresivi, lahko dobijo v lekarnah vse informacije o pravilnem jemanju. Čeprav so zdravila za zdravljenje depresije učinkovita, uspešnost terapije pogosto zmanjšuje neustrezno jemanje zdravil ali prehitro prekinjanje zdravljenja. Magistri farmacije imajo pri tem pomembno vlogo, saj pacientom svetujejo o pravilni uporabi zdravil, možnih neželenih učinkih ter o pomenu vztrajanja pri zdravljenju v skladu z navodili zdravnika in farmacevta.

Učinek antidepresivov namreč nastopi postopoma, praviloma po dveh ali treh tednih rednega jemanja, v nekaterih primerih celo pozneje. Ključno je tudi razumevanje, da zdravila delujejo kot del širše terapije, ki vključuje tudi psihološko podporo, telesno aktivnost in spremembo življenjskega sloga. Vsak pogovor o duševnem zdravju šteje, saj z njim istočasno zmanjšujemo stigmo in odpiramo vrata k okrevanju.

The post Pogovor o depresiji naj postane del skrbi za zdravje appeared first on Svet gospodarstva.