Aktualne zgodbe

Električna kolesa, ki to niso

Na slovenskem trgu se pojavljaja vse več trgovcev, ki ponujajo motorna vozila, oglaševana kot – električna kolesa. Pri AVP in policiji zato opozarjajo – prepričajte se, kaj želite in kaj kupujete!

Poletni meseci so seveda kot naročeni za intenzivnejšo rabo koles in seveda tudi – električnih koles. Predvsem slednja so zaradi naprednejše tehnologije, dodatnega pogona pa tudi vse bolj dostopnih cen, popularna (in nenazadnje tudi bolj zdrava in ekološka) izbira prevoza in rekreacije.

Toda pri tem je vendarle treba še enkrat izpostaviti zakonodajo na tem področju. Električno kolo namreč čisto pomensko ne opredeljuje tega, kar večina razume pod – električno kolo. V Sloveniji gre namreč za kolo s pomožnim oziroma dodatnim (električnim) motorjem z največjo trajno nazivno močjo, ki je manjša ali enaka 250W in katerega izhodna moč se prekine, ko kolesar neha poganjati pedala oziroma ko doseže hitrost 25 km/h (13. točka 1. odstavka 3. člena ZPrCP).

Trije pogoji

Čisto natančno gre torej za pedalno električno kolo (ali s tujko – Pedelec). In za to poimenovanje morajo biti torej kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

  • potrebno je poganjati pedala, da se vključi elektromotor (ki potem s svojo močjo pomaga kolesarju)
  • moč motorja je manjša ali enaka 250W (0,25 kW)
  • elektromotor ne deluje oziroma se izklopi nad hitrostjo 25 km/h

Električno kolo ali motorno vozilo?

In če električno kolo preseže enega ali več pogojev, ni več pedalno električno kolo (ali bolj razumljivo električno kolo), pač pa sodi že med motorna vozila. Gre torej za motorno vozilo, ki spada v kategorijo lahkih motornih vozil kategorije L in mora voznik imeti veljavno vozniško dovoljenje bodisi AM (če po proizvajalcu ne gre hitreje od 45 km/h) ali A2 kategorije (v kategorijo A1 NE spadajo motorna vozila z elektromotorji), v kolikor vozilo presega hitrost 45 km/h.

Registrirano in zavarovano

Takšno električno kolo pa mora biti registrirano in zavarovano, zraven pa seveda spada tudi (vsaj) obvezna vozniška oprema, med katero gre v prvi vrsti šteti homologirano varnostno čelado. Iz policije tudi opozarjajo, da mnogi (tudi priznani) ponudniki električnih koles (ki to niso) oglašujejo in ponujajo takšna vozila kot ‘električna kolesa’ in s tem zavajajo morebitne kupce, prav mogoče pa je, da gre tudi za nepoznavanje predpisov in zakonodaje.

Prepričajte se, kaj kupujete!

Zato svetujemo, da se pred nakupom električnega kolesa prepričate, da res kupujete električno kolo z dodatnim motorjem, kajti sicer se lahko ugoden nakup kaj klavrno konča. Ni pa finančna plat edina težava – zaradi visokega hipnega navora, ki ga zmorejo oglaševana ‘električna kolesa’, so intenzivnejši tudi pospeški, zahtevnejša je vozna dinamika (tudi masa kolesa je večja), daljša je zavorna pot, … Kar lahko za mlajše, manj izkušene voznike, pa tudi starejše, predstavlja težavo in večje tveganje v prometu. Navsezadnje pa to pomeni večjo nevarnost tudi za druge udeležence v prometu.

“Pri tem naj še enkrat opozorimo vse kolesarje, da poskrbijo za varno udeležbo v prometu. In sicer tako, da poskrbijo za urejeno in delujočo signalizacijo na kolesu, da poskrbijo za pravilno delovanje zavor in za brezhibno delovanje kolesa. Ter da dosledno uporabljajo zaščitno opremo (in oblačila), predvsem varnostno čelado. In seveda – da se odpravijo na kolo in v promet samo v dobri psihofizični kondiciji, saj bodo lahko samo tako ustrezno kos zahtevnim prometnim izzivom. Na električnem ali klasičnem kolesu,” so še sporočili iz Agencije za varnost prometa.

Ostale zanimive zgodbe v rubriki

Back to top button